Page 339 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 339
ultati lana ritlop
V drugem delu anketnega vprašalnika so anketiranci odgovarjali na vpraša-
nja in trditve o etičnih dilemah, s katerimi se srečujejo v klinični praksi. V na-
daljevanju so povzete glavne ugotovitve oziroma rezultati. Vse izprašane fizi-
oterapevtke so seznanjene s Kodeksom etike fizioterapevtov po WCPT. Vseh
pet izprašanih fizioterapevtov je potrdilo, da njihovi pacienti velikokrat niso
bili deležni fizioterapevtske obravnave najvišje kakovosti, zaradi pomanjka-
nja ustreznih pripomočkov. Pri tem so fizioterapevtke izpostavile tri najpogo-
stejše primere: pri travmatoloških pacientih, pri pacientih s kroničnimi vnetji
in pacientih z bolečinskimi stanji niso mogli ponuditi ustrezne učinkovite te�-
rapije, kot je npr. magnetoterapija, saj je v bolnišnici Kanifing nimajo na voljo.
Pri izvajanju površinske termoterapije (TERMOPAK) niso mogli zagotoviti
ustrezne temperature vrečk s parafinskim gelom, saj nimajo na voljo potreb-
nega kotla s termostatom. Namesto tega so uporabljale grelnik vode. Pri pa-
cientih z akutnimi mišično-skeletnimi poškodbami zelo pogosto ne morejo
uporabljati krioterapije zaradi neustreznega delovanja zamrzovalnika v am-
bulanti, ali pa ker zmanjka elektrike. Tri od petih fizioterapevtk so potrdile, da
dnevno pacienti niso morali priti na vrsto za obravnavo zaradi pomanjkanja
posteljnih enot/prostora. Štiri od petih fizioterapevtk so navedle, da pogosto
niso mogle doseči zadanih ciljev rehabilitacije zaradi preobremenjenosti. Šti�-
ri od petih fizioterapevtk so potrdile, da so zaradi pomanjkanja pripomočkov,
časa in preobremenjenosti bile velikokrat nestrokovne. Po kodeksu etike je
navedeno, da »fizioterapevt vodi in hrani ustrezno dokumentacijo, do katere
ima pacient vedno dostop« (World Confederation for Physical Therapy, 2007,
online. Pridobljeno 3. 2. 2020 s https://www.wcpt.org/sites/wcpt.org/files/f-i
les/WCPT-DoP-Ethical_Principles-Aug07.pdf). Vseh pet fizioterapevtk je pri�-
znalo, da ne hranijo in ne vodijo ustrezne dokumentacije, saj vseh podatkov
nimajo kam zapirati, niti bolnišnica tega ne vzpodbuja. Vse fizioterapevtke so
potrdile, da so sicer seznanjene s trenutnim veljavnim standardom fiziotera-
pevtske prakse, vendar jim delovno okolje ne omogoča doseganja teh stan-
dardov zaradi pomanjkljivega dodeljevanja sredstev na fizioterapevtskem
področju. Vseh pet fizioterapevtk ne sledi izsledkom raziskav, na podlagi ka-
terih se izboljša obravnava pacientov in opravljanje fizioterapevtske prakse.
Pri tem vprašanju so obrazložile, da nimajo dostopa do najnovejših raziskav,
ter da v vsakem primeru novih smernic ne bi mogle uporabljati v praksi zara-
di pomanjkanja časa, kadra, pripomočkov ... Tudi glede plače so vse fiziotera-
pevtke potrdile, da je glede na njihovo izobrazbo premajhna. Fizioterapevti v
Kanifing General Hospital zaslužijo povprečno 5500 dalasijev, kar je približno
100 Eur. Kljub prenizki plači so si vse anketirane fizioterapevtke enotne, da za-
radi tega njihovi pacienti niso prikrajšani najvišje (možne) kakovostne obrav-
nave, da bi s tem pri povišanju/znižanju njihove plače pacientom vseeno za-
gotovili isto obravnavo. Vendar pa zaradi nizke plače vse fizioterapevtke
opravljajo terapije izven delovnega časa tudi na domu, »da lahko po nekaj
obravnavah zaslužim za nakup masažnega olja in ga lahko uporabljam v služ-
bi, saj bolnišnica ne skrbi za zaloge«. Višje plače si želijo predvsem zato, da
jim ne bi bilo treba dodatno delati izven delovnega časa za nakup
337
V drugem delu anketnega vprašalnika so anketiranci odgovarjali na vpraša-
nja in trditve o etičnih dilemah, s katerimi se srečujejo v klinični praksi. V na-
daljevanju so povzete glavne ugotovitve oziroma rezultati. Vse izprašane fizi-
oterapevtke so seznanjene s Kodeksom etike fizioterapevtov po WCPT. Vseh
pet izprašanih fizioterapevtov je potrdilo, da njihovi pacienti velikokrat niso
bili deležni fizioterapevtske obravnave najvišje kakovosti, zaradi pomanjka-
nja ustreznih pripomočkov. Pri tem so fizioterapevtke izpostavile tri najpogo-
stejše primere: pri travmatoloških pacientih, pri pacientih s kroničnimi vnetji
in pacientih z bolečinskimi stanji niso mogli ponuditi ustrezne učinkovite te�-
rapije, kot je npr. magnetoterapija, saj je v bolnišnici Kanifing nimajo na voljo.
Pri izvajanju površinske termoterapije (TERMOPAK) niso mogli zagotoviti
ustrezne temperature vrečk s parafinskim gelom, saj nimajo na voljo potreb-
nega kotla s termostatom. Namesto tega so uporabljale grelnik vode. Pri pa-
cientih z akutnimi mišično-skeletnimi poškodbami zelo pogosto ne morejo
uporabljati krioterapije zaradi neustreznega delovanja zamrzovalnika v am-
bulanti, ali pa ker zmanjka elektrike. Tri od petih fizioterapevtk so potrdile, da
dnevno pacienti niso morali priti na vrsto za obravnavo zaradi pomanjkanja
posteljnih enot/prostora. Štiri od petih fizioterapevtk so navedle, da pogosto
niso mogle doseči zadanih ciljev rehabilitacije zaradi preobremenjenosti. Šti�-
ri od petih fizioterapevtk so potrdile, da so zaradi pomanjkanja pripomočkov,
časa in preobremenjenosti bile velikokrat nestrokovne. Po kodeksu etike je
navedeno, da »fizioterapevt vodi in hrani ustrezno dokumentacijo, do katere
ima pacient vedno dostop« (World Confederation for Physical Therapy, 2007,
online. Pridobljeno 3. 2. 2020 s https://www.wcpt.org/sites/wcpt.org/files/f-i
les/WCPT-DoP-Ethical_Principles-Aug07.pdf). Vseh pet fizioterapevtk je pri�-
znalo, da ne hranijo in ne vodijo ustrezne dokumentacije, saj vseh podatkov
nimajo kam zapirati, niti bolnišnica tega ne vzpodbuja. Vse fizioterapevtke so
potrdile, da so sicer seznanjene s trenutnim veljavnim standardom fiziotera-
pevtske prakse, vendar jim delovno okolje ne omogoča doseganja teh stan-
dardov zaradi pomanjkljivega dodeljevanja sredstev na fizioterapevtskem
področju. Vseh pet fizioterapevtk ne sledi izsledkom raziskav, na podlagi ka-
terih se izboljša obravnava pacientov in opravljanje fizioterapevtske prakse.
Pri tem vprašanju so obrazložile, da nimajo dostopa do najnovejših raziskav,
ter da v vsakem primeru novih smernic ne bi mogle uporabljati v praksi zara-
di pomanjkanja časa, kadra, pripomočkov ... Tudi glede plače so vse fiziotera-
pevtke potrdile, da je glede na njihovo izobrazbo premajhna. Fizioterapevti v
Kanifing General Hospital zaslužijo povprečno 5500 dalasijev, kar je približno
100 Eur. Kljub prenizki plači so si vse anketirane fizioterapevtke enotne, da za-
radi tega njihovi pacienti niso prikrajšani najvišje (možne) kakovostne obrav-
nave, da bi s tem pri povišanju/znižanju njihove plače pacientom vseeno za-
gotovili isto obravnavo. Vendar pa zaradi nizke plače vse fizioterapevtke
opravljajo terapije izven delovnega časa tudi na domu, »da lahko po nekaj
obravnavah zaslužim za nakup masažnega olja in ga lahko uporabljam v služ-
bi, saj bolnišnica ne skrbi za zaloge«. Višje plače si želijo predvsem zato, da
jim ne bi bilo treba dodatno delati izven delovnega časa za nakup
337
