Page 341 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 341
janstvo in zasebnost varovanca v vseh stanjih zdravja, bolezni in ob lana ritlop
umiranju?« je vseh deset medicinskih sester odgovorilo z »ne«. Obrazložili so,
da so oddelki vedno prepolni in da zaradi tega ne morejo zagotoviti pacien-
tom zasebnost. Isto kot pri fizioterapevtih, na oddelkih primanjkuje španskih
pregrad, sam oddelek je drugačen kot pri nas. Na oddelkih ni sob, ampak je
sam oddelek ena velika soba z tudi do dvajsetimi pacienti skupaj brez vme-
snih pregrad, kar seveda predstavlja idealne pogoje za nastanek intrahospi-
talnih okužb. Vse medicinske sestre so tudi opozorile, da večkrat na dan
zmanjka vode in zaradi tega včasih nimajo niti možnosti si umiti roke. Tu se
tudi pojavlja dilema pri sprejemanju novih pacientov na oddelek. Dnevno se
morajo medicinske sestre odločati o tem, katerega pacienta je po stopnji nuj-
nosti potrebno sprejeti, čeprav je njihov oddelek že poln. Ena izmed medicin-�
skih sester je pripisala: »želim, da bi lahko sprejeli vsakega, saj vem, da v naši
bolnišnici na oddelku pristanejo pacienti, čigar stanje je res zelo slabo, torej
se moramo odločati med tem, ali odpustiti pacienta v kritičnem stanju iz od-
delka, ali zavrniti pacienta v kritičnem stanju, ki je napoten na oddelek.« Vse
medicinske sestre so potrdile, da se srečujejo z dilemo, ko njihovi sodelavci
dajejo prednost pri zdravstveni negi njihovim družinskim članom, znancem,
prijateljem. Pri tem so obrazložili, da se jim kot sodelavcem to zdi zelo etično
sporno, saj bi morali vse paciente obravnavati enako, vendar sami priznajo,
da bi za svoje sorodnike ali znance verjetno naredili enako. Do tega prihaja
prav zaradi tega, ker se medicinske sestre na oddelku dobro zavedajo, da so
pri delu zelo omejene z zalogami (sanitetni material, tudi zdravila) in želijo
najprej poskrbeti za svoje bližnje, preden česar zmanjka. Sedem medicinskih
sester je potrdilo, da so že bile priče podkupovanja zdravnika za hitrejšo
obravnavo pacienta. Pri tem so priznale, da vedo, da je to etično sporno, ven-
dar bi za svoje sorodnike naredile enako. Vse medicinske sestre so priznale,
da jim stres, povzročen zaradi etičnih dilem, predstavlja največjo oviro pri de-
lu, vendar pa jim dobro sodelovanje, podpora in kolegialnost med sodelavci
zelo pomaga pri obvladovanju stresa. Glede pomanjkanja sanitetnega mate-
riala so navedle, da poskušajo biti kolikor se da ekonomične ter da so pri de-�
lu primorane improvizirati, pri čemer se zavedajo, da ne upoštevajo splošnih
standardov zdravstvene nege. Isto kot fizioterapevtke so izpostavile, da zara-
di prej naštetih problemov celotnega zdravstvenega sistema morajo zelo po-
gosto paciente predčasno odpustiti iz oddelka (ali niti drugače ne morejo ka-
kovostno in strokovno poskrbeti za njih), tudi če še niso dokončno okrevali.
Posledično zaradi tega kmalu pridejo spet nazaj. Radiologi so izpostavili tri
najpogostejše etične dileme, s katerimi se srečujejo v praksi. Razložili so, da
ima bolnišnica Kanifing na voljo dva rentgenska aparata. Prvi je star približno
trideset let in se opravlja z njim še na stari način. Na dan premore posneti naj-
več petnajst rentgenskih slik. Drugi rentgenski aparat je novejše generacije in
absolutno primerljiv našim standardom, vendar je že nekaj časa nedelujoč.
Ker še vedno niso našli pristojno osebo za popravilo rentgena in ker bolnišni-
ca ni namenila financ za popravilo aparata, radiologi uporabljajo le en rent-
genski aparat. Kot že prej omenjeno, rentgenski aparat starejše verzije na dan
premore posneti le petnajst slik, zaradi tega se radiologi vsakodnevno sreču-

339
   336   337   338   339   340   341   342   343   344   345   346