Page 346 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 346
iskovanje za znanje, znanje za zdravje stojne strokovnjakinje, ki pomembno prispevajo h kakovosti zdravstvenega
varstva. Dejstvo je namreč, da si želimo take podobe medicinskih sester, ki
nas prikazuje kot profesionalke, ki pomembno prispevajo k zdravju in življen
ju ljudi in so njihov vzor.
Javni mediji
Lahko trdimo, da so javni mediji pomemben del našega življenja, ki posredno
vplivajo tudi na skrb za lastno zdravje (Karoli, 2007). Posredujejo nam govor-
jena in pisana besedila, podobe ter glasbo in v družbi ne delujejo izolirano,
temveč so v tesni medsebojni povezanosti z družbo. Naloge javnih medijev
so informativne, interpretacijske, socializacijske in zabavne narave (Erjavec in
Volčič 1999). Posredujejo svojo interpretacijo realnosti, odražajo svet druž-
be, ki pa je po drugi strani skonstruiran glede na sporočila javnih medijev
(Luthar, 1998). Medije delimo na tradicionalne in netradicionalne. Večina av-
torjev med tradicionalne medije uvršča množične medije, ki služijo za dose-
ganje masovnega občinstva. Sem uvrščamo časopise, revije, radio, televizijo
in oglaševanje (Erjavec in sod., 2006). Zaradi svoje nezahtevnosti spremljanja
programa je radio kot najstarejši medij še vedno zelo priljubljen. Kot audio
medij ne konkurira televiziji, ampak lahko uveljavi prednosti, ki jih ima pred
televizijo. Mednje štejemo hitro sporočanje informacij, za objavo o dogod-
ku pa je potrebna zgolj informacija in ne slika. Med vsemi mediji sodi med
najbolj ažurnega, v primerjavi s stroški izdajanja časopisa in z drago opremo
televizije je opredeljen kot poceni medij. Novinarji in uredniki lahko tekoče
spreminjajo vsebino, poslušalce pa lahko povabijo k sodelovanju (t. i. odprti
telefon). Vsebina je torej pri radiu pomembnejša od oblike (Erjavec in Volčič,
1999). Televizija je najvplivnejši množični medij. Zaradi bogastva ponujenih
programskih vsebin jo opravičeno imenujemo tudi okno v svet. Prednosti te-
levizije so gibljiva slika, zvok in glasba, ki pripomorejo k prepričljivosti in do-
kumentarnosti posredovanega sporočila, neposredni slikovni in zvočni. Pre-
nos dogajanja občinstvu v neponovljivem trenutku je tisto, kar loči televizijo
od drugih medijev, televizija s svojo univerzalnostjo simbolov namreč naj-
lažje prodira v človeka. Gledalec lažje sprejema informacije in se vanjo vži-
vlja. Zlahka se identificira z junaki in zadovoljuje svoje skrite potrebe (Erja-
vec in sod., 2006). Dnevni časopisi nas sproti obveščajo o tekočih dogodkih,
medtem ko revije ponujajo besedila, ki so namenjena krogu bralcev s po-
dobnimi zanimanji. Za časopis je značilna javna objava, s katero informacija
postane dosegljiva množici bralcev in bralk. Tiskovina izhaja v naprej določe-
nih časovnih presledkih. Ažuren časopis zadovolji potrebe različnih družbe-
nih slojev ter različno izobraženih posameznikov, vsebuje aktualno poroča-
nje o novih, aktualnih ter pomembnih in zanimivih zadevah, o pomembnih
preteklih ali še vedno trajajočih dogodkih (Koš in Ranfel, 1996). Internet, ki je
močno spremenil komuniciranje med ljudmi, je sorazmerno nov medij. Pri-
nesel je dve bistveni lastnosti, interaktivnost komunikacij in hipertekst. Pred-
stavitvena stran omogoča neomejenemu številu uporabnikov stalen dostop.
Interaktivnost komunikacij prek interneta pomeni zmožnost naslavljanja po-
344
varstva. Dejstvo je namreč, da si želimo take podobe medicinskih sester, ki
nas prikazuje kot profesionalke, ki pomembno prispevajo k zdravju in življen
ju ljudi in so njihov vzor.
Javni mediji
Lahko trdimo, da so javni mediji pomemben del našega življenja, ki posredno
vplivajo tudi na skrb za lastno zdravje (Karoli, 2007). Posredujejo nam govor-
jena in pisana besedila, podobe ter glasbo in v družbi ne delujejo izolirano,
temveč so v tesni medsebojni povezanosti z družbo. Naloge javnih medijev
so informativne, interpretacijske, socializacijske in zabavne narave (Erjavec in
Volčič 1999). Posredujejo svojo interpretacijo realnosti, odražajo svet druž-
be, ki pa je po drugi strani skonstruiran glede na sporočila javnih medijev
(Luthar, 1998). Medije delimo na tradicionalne in netradicionalne. Večina av-
torjev med tradicionalne medije uvršča množične medije, ki služijo za dose-
ganje masovnega občinstva. Sem uvrščamo časopise, revije, radio, televizijo
in oglaševanje (Erjavec in sod., 2006). Zaradi svoje nezahtevnosti spremljanja
programa je radio kot najstarejši medij še vedno zelo priljubljen. Kot audio
medij ne konkurira televiziji, ampak lahko uveljavi prednosti, ki jih ima pred
televizijo. Mednje štejemo hitro sporočanje informacij, za objavo o dogod-
ku pa je potrebna zgolj informacija in ne slika. Med vsemi mediji sodi med
najbolj ažurnega, v primerjavi s stroški izdajanja časopisa in z drago opremo
televizije je opredeljen kot poceni medij. Novinarji in uredniki lahko tekoče
spreminjajo vsebino, poslušalce pa lahko povabijo k sodelovanju (t. i. odprti
telefon). Vsebina je torej pri radiu pomembnejša od oblike (Erjavec in Volčič,
1999). Televizija je najvplivnejši množični medij. Zaradi bogastva ponujenih
programskih vsebin jo opravičeno imenujemo tudi okno v svet. Prednosti te-
levizije so gibljiva slika, zvok in glasba, ki pripomorejo k prepričljivosti in do-
kumentarnosti posredovanega sporočila, neposredni slikovni in zvočni. Pre-
nos dogajanja občinstvu v neponovljivem trenutku je tisto, kar loči televizijo
od drugih medijev, televizija s svojo univerzalnostjo simbolov namreč naj-
lažje prodira v človeka. Gledalec lažje sprejema informacije in se vanjo vži-
vlja. Zlahka se identificira z junaki in zadovoljuje svoje skrite potrebe (Erja-
vec in sod., 2006). Dnevni časopisi nas sproti obveščajo o tekočih dogodkih,
medtem ko revije ponujajo besedila, ki so namenjena krogu bralcev s po-
dobnimi zanimanji. Za časopis je značilna javna objava, s katero informacija
postane dosegljiva množici bralcev in bralk. Tiskovina izhaja v naprej določe-
nih časovnih presledkih. Ažuren časopis zadovolji potrebe različnih družbe-
nih slojev ter različno izobraženih posameznikov, vsebuje aktualno poroča-
nje o novih, aktualnih ter pomembnih in zanimivih zadevah, o pomembnih
preteklih ali še vedno trajajočih dogodkih (Koš in Ranfel, 1996). Internet, ki je
močno spremenil komuniciranje med ljudmi, je sorazmerno nov medij. Pri-
nesel je dve bistveni lastnosti, interaktivnost komunikacij in hipertekst. Pred-
stavitvena stran omogoča neomejenemu številu uporabnikov stalen dostop.
Interaktivnost komunikacij prek interneta pomeni zmožnost naslavljanja po-
344
