Page 347 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 347
eznika in zmožnost pomnjenja odziva tega posameznika (Romih, 2016). karmen petek
Oblakova in Petrič (2005) splet razumeta kot množični medij, ki s svojimi spe-
cifičnimi lastnostmi pomeni hipertekstovnost, interaktivnost, multimedijal-
nost, recipročnost in ažurnost.
Zaupanje v medije
Brez informacij, ki jih prejmemo po različnih komunikacijskih kanalih, si živl-
jenja v naši dobi ne moremo predstavljati in ravno zaradi tega je zaupanje v
medije pomemben del informacijske dobe. Je pomembna osnova za družbe-
ni red in vzdrževanje skladnih družbenih razmerij (Lewis in Weigert, 1985).
Cvetkovich (1999) meni, da je zaupanje v medije pričakovanje glede razmer-
ja, ki se lahko navezuje na točno določenega posameznika ali pa na pripad-
nike določene družbene skupine. Ne gre za lastnost posameznika, temveč za
pričakovanje, kako bo posameznik deloval. Gre za zaupanje z vidika neose-
bnega, saj nimamo osebnega stika s človekom, ki nam določene informaci-
je posreduje, ali nam poroča o dogodku, na katerem sami nismo bili prisot-
ni. Če javnost ne zaupa medijem in ne verjame temu, kar sliši, vidi ali prebere,
je na informacije tudi manj pozorna ali pa si ustvari nerealne, napačne sod-�
be (Romih, 2016).
Kar javnost vé in verjame o obstoju in učinkovitosti medicinskih sester, vp-
liva tudi na zagotovitev sredstev za nadaljnji razvoj stroke (Kalisch in sod.,
1985). Potrebno je torej delovati v skladu s splošno priznanimi načeli človeške
morale in pri svojem delovanju upoštevati tudi etičnost, ne samo uspešnos-
ti svojih odločitev (Grmič, 1997). S tem se strinja tudi Tschudin (1999), ki doda-
ja, da se zaupanje s strani bolnikov ustvarja s pomočjo govorjenja resnice in
iskrenosti ter da tisti, ki informacije podaja, živi pošteno. Mediji nam ponujajo
številne možnosti sporazumevanja, hkrati pa imajo tudi pomanjkljivosti. Ne-
smiselno se je torej spraševati, ali so škodljivi ali koristni. Preprosto so in brez
njih ne gre. Zaupanje je tako postalo pomembno tudi na področju komuni-
ciranja o zdravju in je ključnega pomena, če želimo, da javnost še naprej os-
tane v objemu medijev.
Medicinska sestra in njena vloga v medijih
Medicinska sestra je tista, ki pomaga prva: otroku, zdravemu, bolnemu in
umirajočemu. Zato je vsesplošna sodba ali stereotip o medicinskih sestrah
skozi zgodovino ves čas povezan z likom dobrohotnega angela. Če je nekdaj
lik medicinske sestre veljal za discipliniranega, plemenitega in krepostnega,
leta 1960 zaradi vpliva medijev, postane seksualiziran. Kuhar (2001) seksizem
razume kot vedenje ali prepričanje, ki posamezniku ali posameznici glede na
njegov ali njen biološki spol pripisuje neresnične lastnosti ali zanika njene
sposobnosti. Medicinske sestre so v hollywoodskih filmih prikazane kot mla-
de, plavolase, atraktivne, vpletene v romantična razmerja, brez ambicij in ne
preveč inteligentne ženske. Opisovanje medicinske sestre kot seksualnega
objekta je tako po pogostosti in intenzivnosti naraščalo do te mere, da ga da-
345
Oblakova in Petrič (2005) splet razumeta kot množični medij, ki s svojimi spe-
cifičnimi lastnostmi pomeni hipertekstovnost, interaktivnost, multimedijal-
nost, recipročnost in ažurnost.
Zaupanje v medije
Brez informacij, ki jih prejmemo po različnih komunikacijskih kanalih, si živl-
jenja v naši dobi ne moremo predstavljati in ravno zaradi tega je zaupanje v
medije pomemben del informacijske dobe. Je pomembna osnova za družbe-
ni red in vzdrževanje skladnih družbenih razmerij (Lewis in Weigert, 1985).
Cvetkovich (1999) meni, da je zaupanje v medije pričakovanje glede razmer-
ja, ki se lahko navezuje na točno določenega posameznika ali pa na pripad-
nike določene družbene skupine. Ne gre za lastnost posameznika, temveč za
pričakovanje, kako bo posameznik deloval. Gre za zaupanje z vidika neose-
bnega, saj nimamo osebnega stika s človekom, ki nam določene informaci-
je posreduje, ali nam poroča o dogodku, na katerem sami nismo bili prisot-
ni. Če javnost ne zaupa medijem in ne verjame temu, kar sliši, vidi ali prebere,
je na informacije tudi manj pozorna ali pa si ustvari nerealne, napačne sod-�
be (Romih, 2016).
Kar javnost vé in verjame o obstoju in učinkovitosti medicinskih sester, vp-
liva tudi na zagotovitev sredstev za nadaljnji razvoj stroke (Kalisch in sod.,
1985). Potrebno je torej delovati v skladu s splošno priznanimi načeli človeške
morale in pri svojem delovanju upoštevati tudi etičnost, ne samo uspešnos-
ti svojih odločitev (Grmič, 1997). S tem se strinja tudi Tschudin (1999), ki doda-
ja, da se zaupanje s strani bolnikov ustvarja s pomočjo govorjenja resnice in
iskrenosti ter da tisti, ki informacije podaja, živi pošteno. Mediji nam ponujajo
številne možnosti sporazumevanja, hkrati pa imajo tudi pomanjkljivosti. Ne-
smiselno se je torej spraševati, ali so škodljivi ali koristni. Preprosto so in brez
njih ne gre. Zaupanje je tako postalo pomembno tudi na področju komuni-
ciranja o zdravju in je ključnega pomena, če želimo, da javnost še naprej os-
tane v objemu medijev.
Medicinska sestra in njena vloga v medijih
Medicinska sestra je tista, ki pomaga prva: otroku, zdravemu, bolnemu in
umirajočemu. Zato je vsesplošna sodba ali stereotip o medicinskih sestrah
skozi zgodovino ves čas povezan z likom dobrohotnega angela. Če je nekdaj
lik medicinske sestre veljal za discipliniranega, plemenitega in krepostnega,
leta 1960 zaradi vpliva medijev, postane seksualiziran. Kuhar (2001) seksizem
razume kot vedenje ali prepričanje, ki posamezniku ali posameznici glede na
njegov ali njen biološki spol pripisuje neresnične lastnosti ali zanika njene
sposobnosti. Medicinske sestre so v hollywoodskih filmih prikazane kot mla-
de, plavolase, atraktivne, vpletene v romantična razmerja, brez ambicij in ne
preveč inteligentne ženske. Opisovanje medicinske sestre kot seksualnega
objekta je tako po pogostosti in intenzivnosti naraščalo do te mere, da ga da-
345
