Page 348 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 348
iskovanje za znanje, znanje za zdravje nes lahko krivimo za nastanek škodljivega stereotipa medicinske sestre. To z
raziskavo potrjujejo tudi ameriški avtorji (Kalisch in sod., 1982), kjer je kar 73 %
vprašanih označilo medicinsko sestro za seksualni objekt, nimfomanko s pre-
kratkim krilom in globokim dekoltejem. Družbeni okvir pogleda na vrednost
medicinskih sester se danes sicer počasi spreminja, vendar simbolna podoba
ostaja skoraj nespremenjena. Bridegesova (1990) medicinsko sestro še vedno
opiše kot lepo, a malce neumno. Lahko rečemo, da mediji še vedno predsta-
vljajo vir informacij o ženskah in spolnih vlogah v družbi. Da je temu res tako
v medijih, pri nas potrjuje sestra Franja v humoristični televizijski seriji Naša
mala klinika. Da se pogled na medicinske sestre malce spremeni, poskrbi ra-
zvoj zdravstvene nege. Ta postane sodobna disciplina, zato se spremeni tudi
tradicionalna vloga medicinske sestre. Medicinska sestra tako postane ena-
kovreden, samostojen in avtonomen partner v procesu zdravstvene nege.
Njeno osebnostno podobo sestavljajo njene temeljne lastnosti, kot so člove-
koljubnost, dostojanstvo, dobrohotnost, pravičnost, zaupnost, preudarnost,
vztrajnost, optimizem, spoštljivost, poštenost in strpnost. Odlikujejo jo oseb-
nostna kultura z izraženo komunikacijsko kulturo, sposobnostjo zaznavanja,
kritičnega mišljenja, samoocenjevanja, ustvarjalnostjo in razvojnoraziskoval-
no usmerjenostjo (ICN, 2010). Zunanja podoba medicinske sestre je izraže-
na z urejenim zunanjim videzom ter s primernim in spoštljivim vedenjem in
obnašanjem. Z njo predstavlja odnos do sebe, do drugih ljudi, do poklica oz.
poklicne vloge, do položaja in do institucije, ki ji pripada. Z urejenostjo nepo-
sredno sporoča profesionalnost, dostopnost, samozaupanje ter s tem prido-
biva zaupanje pacienta. Njena naloga ni le izvajanje nalog na področju bole-
zni, rehabilitacije in zdravja, temveč tudi poučevanje in promocija zdravega
načina življenja (Železnik in sod., 2008). Znanje, ki ga imajo zdravstveni delav-
ci o zdravju in bolezni, žal ne pomeni mnogo, če ga ne znajo pravilno in za
uporabnike sprejemljivo posredovati. Treba je vedeti, kako znanje in informa-
cije posredovati, da se bodo preoblikovali v znanje. Če želimo, da informacije
preidejo v znanje, jih je potrebno torej pravilno in suvereno predstaviti (Ho-
yer ,2005). Vloga medicinske sestre na področju vključevanja v medije je veli-
ka in pomembna, mogoče celo bolj kot se zavedamo. Saj so mediji tisti, ki ho-
te ali ne hote ustvarjajo podobo človeka v družbi. Podobe medicinskih sester
ne vplivajo samo na stališča uporabnikov zdravstvenih storitev in politikov,
temveč vplivajo tudi na samopodobo medicinskih sester (ICN, 2010). Kdo to-
rej drži v rokah zrcalo podobe medicinskih sester? Medicinske sestre ali me-
diji, se sprašuje Tamlyn (2005).
Razprava
Z mediji komuniciramo z namenom, da se naše delo razprostre drugim v
vsem vidnem, medijskem prostoru, da pokažemo kaj delamo na tem področ
ju, vključimo več ljudi in tako posamezniku omogočimo, da aktivno sodelu-
je. S pomočjo javnih medijev torej nenazadnje vplivamo tudi na zdravstveno
pismenost posameznikov (WHO, 1998). Medijska podoba medicinske sestre
se kljub zakoreninjenim stereotipom vendarle vztrajno in počasi spreminja.
346
raziskavo potrjujejo tudi ameriški avtorji (Kalisch in sod., 1982), kjer je kar 73 %
vprašanih označilo medicinsko sestro za seksualni objekt, nimfomanko s pre-
kratkim krilom in globokim dekoltejem. Družbeni okvir pogleda na vrednost
medicinskih sester se danes sicer počasi spreminja, vendar simbolna podoba
ostaja skoraj nespremenjena. Bridegesova (1990) medicinsko sestro še vedno
opiše kot lepo, a malce neumno. Lahko rečemo, da mediji še vedno predsta-
vljajo vir informacij o ženskah in spolnih vlogah v družbi. Da je temu res tako
v medijih, pri nas potrjuje sestra Franja v humoristični televizijski seriji Naša
mala klinika. Da se pogled na medicinske sestre malce spremeni, poskrbi ra-
zvoj zdravstvene nege. Ta postane sodobna disciplina, zato se spremeni tudi
tradicionalna vloga medicinske sestre. Medicinska sestra tako postane ena-
kovreden, samostojen in avtonomen partner v procesu zdravstvene nege.
Njeno osebnostno podobo sestavljajo njene temeljne lastnosti, kot so člove-
koljubnost, dostojanstvo, dobrohotnost, pravičnost, zaupnost, preudarnost,
vztrajnost, optimizem, spoštljivost, poštenost in strpnost. Odlikujejo jo oseb-
nostna kultura z izraženo komunikacijsko kulturo, sposobnostjo zaznavanja,
kritičnega mišljenja, samoocenjevanja, ustvarjalnostjo in razvojnoraziskoval-
no usmerjenostjo (ICN, 2010). Zunanja podoba medicinske sestre je izraže-
na z urejenim zunanjim videzom ter s primernim in spoštljivim vedenjem in
obnašanjem. Z njo predstavlja odnos do sebe, do drugih ljudi, do poklica oz.
poklicne vloge, do položaja in do institucije, ki ji pripada. Z urejenostjo nepo-
sredno sporoča profesionalnost, dostopnost, samozaupanje ter s tem prido-
biva zaupanje pacienta. Njena naloga ni le izvajanje nalog na področju bole-
zni, rehabilitacije in zdravja, temveč tudi poučevanje in promocija zdravega
načina življenja (Železnik in sod., 2008). Znanje, ki ga imajo zdravstveni delav-
ci o zdravju in bolezni, žal ne pomeni mnogo, če ga ne znajo pravilno in za
uporabnike sprejemljivo posredovati. Treba je vedeti, kako znanje in informa-
cije posredovati, da se bodo preoblikovali v znanje. Če želimo, da informacije
preidejo v znanje, jih je potrebno torej pravilno in suvereno predstaviti (Ho-
yer ,2005). Vloga medicinske sestre na področju vključevanja v medije je veli-
ka in pomembna, mogoče celo bolj kot se zavedamo. Saj so mediji tisti, ki ho-
te ali ne hote ustvarjajo podobo človeka v družbi. Podobe medicinskih sester
ne vplivajo samo na stališča uporabnikov zdravstvenih storitev in politikov,
temveč vplivajo tudi na samopodobo medicinskih sester (ICN, 2010). Kdo to-
rej drži v rokah zrcalo podobe medicinskih sester? Medicinske sestre ali me-
diji, se sprašuje Tamlyn (2005).
Razprava
Z mediji komuniciramo z namenom, da se naše delo razprostre drugim v
vsem vidnem, medijskem prostoru, da pokažemo kaj delamo na tem področ
ju, vključimo več ljudi in tako posamezniku omogočimo, da aktivno sodelu-
je. S pomočjo javnih medijev torej nenazadnje vplivamo tudi na zdravstveno
pismenost posameznikov (WHO, 1998). Medijska podoba medicinske sestre
se kljub zakoreninjenim stereotipom vendarle vztrajno in počasi spreminja.
346
