Page 353 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 353
bolj po podpiranju in spodbujanju kot po kontroliranju in bolj po obliko alen osmanović, ljiljana leskovic
vanju miselne orientacije zaposlenih kot po postavljanju ciljev. Eden glavnih
izzivov avtentičnega vodje je poiskati moč podrejenih ter jo pravilno usme
riti in razvijati, hkrati pa jih pridobiti, da se zavzemajo za skupni cilj (Avolio in
sod., 2004). Kvas in Seljak (2004) navajata, da je zadovoljstvo zaposlenih pri
delu odvisno od številnih dejavnikov in motivatorjev in je zelo pomembno za
organizacijo, saj se nezadovoljstvo pri delu lahko odraža v pomanjkanju mo
tivacije za delo, kar slabo vpliva na sodelavce in organizacijo. Zadovoljstvo
z delom motivira posameznika in ga vodi k višjim ciljem. Tema zadovoljstva
pri delu v psihologiji delovne organizacije zavzema upravičeno obsežen pro
stor (Kovač, 2008).
Metode
Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, metodi
deskripcije. Zbiranje podatkov smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika.
Podatki so bili obdelani s pomočjo statističnega programa Microsoft Office
Excel in zbrani s strukturiranim vprašalnikom, ki je bil sestavljen iz dveh vse
binskih sklopov: sklopa demografski podatki in sklopa zadovoljstvo z vodjo
in stili vodenja. Vsako trditev so anketiranci ocenjevali po 4-stopenjski ocen
jevalni lestvici, pri čemer je vrednost 1 pomenila »se ne strinjam«, vrednost 2
»se malo strinjam«, vrednost 3 »se strinjam« in vrednost 4 »se zelo strinjam«.
Za merski instrument je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Upo
rabili smo priložnostni vzorec, v katerega smo vključili izvajalce zdravstvene
nege, zaposlene v Zdravstvenem domu Trbovlje. Od skupno osebno pre
danih 25 anketnih vprašalnikov je bilo pravilno izpolnjenih in vrnjenih 24 an
ketnih vprašalnikov (99 % realizacija vzorca). Za merjenje zadovoljstva in sti
lov vodenja zaposlenih smo uporabili dva vprašalnika (Dimovski in sod., 2013;
Moormana in sod., 2013). Anketni vprašalnik je izpolnilo 22 žensk (92 %) in 2
moška (8 %). 7 anketiranih je bilo starih od 21 do 30 let (29,17 %), eden pa spa
da v starostno skupino do 20 let (4,17 %). 50 % anketirancev predstavlja 2 sta
rostni skupini, in sicer 6 (25 %) je starih od 31 do 40 let in 6 (25 %) več kot 50
let. Preostali 4 anketiranci (16,67 %) predstavljajo starostno skupino od 41 do
50 let. Največji delež anketirancev (14; 58 %) ima srednješolsko izobrazbo, kar
zajema zdravstvene tehnike/zdravstvene tehnice, visokošolsko/univerzitet
no izobrazbo ima 9 anketirancev (38 %), in sicer so to diplomirane med. ses
tre oz. diplomirani zdravstveniki. Najmanjši delež (4 %) predstavlja 1 izmed
anketirancev, ki ima višješolsko izobrazbo oz. je višja medicinska sestra/višji
zdravstveni tehnik. Nihče izmed anketirancev nima dokončanega magisteri
ja ali doktorata. Anketiranje je potekalo od 1. 3. do 31. 3. 2016. Sodelovanje
udeležencev je bilo prostovoljno. Za izvedbo raziskave smo pridobili soglas
je zavoda. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, pri kateri so bile za
vsako posamezno merjeno trditev izračunani aritmetična sredina, frekvenca
in delež posameznih trditev. Upoštevali smo načela Kodeksa etike v zdravst
veni negi in oskrbi Slovenije (2014) in Helsinško-Tokijsko deklaracijo.
351
vanju miselne orientacije zaposlenih kot po postavljanju ciljev. Eden glavnih
izzivov avtentičnega vodje je poiskati moč podrejenih ter jo pravilno usme
riti in razvijati, hkrati pa jih pridobiti, da se zavzemajo za skupni cilj (Avolio in
sod., 2004). Kvas in Seljak (2004) navajata, da je zadovoljstvo zaposlenih pri
delu odvisno od številnih dejavnikov in motivatorjev in je zelo pomembno za
organizacijo, saj se nezadovoljstvo pri delu lahko odraža v pomanjkanju mo
tivacije za delo, kar slabo vpliva na sodelavce in organizacijo. Zadovoljstvo
z delom motivira posameznika in ga vodi k višjim ciljem. Tema zadovoljstva
pri delu v psihologiji delovne organizacije zavzema upravičeno obsežen pro
stor (Kovač, 2008).
Metode
Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, metodi
deskripcije. Zbiranje podatkov smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika.
Podatki so bili obdelani s pomočjo statističnega programa Microsoft Office
Excel in zbrani s strukturiranim vprašalnikom, ki je bil sestavljen iz dveh vse
binskih sklopov: sklopa demografski podatki in sklopa zadovoljstvo z vodjo
in stili vodenja. Vsako trditev so anketiranci ocenjevali po 4-stopenjski ocen
jevalni lestvici, pri čemer je vrednost 1 pomenila »se ne strinjam«, vrednost 2
»se malo strinjam«, vrednost 3 »se strinjam« in vrednost 4 »se zelo strinjam«.
Za merski instrument je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Upo
rabili smo priložnostni vzorec, v katerega smo vključili izvajalce zdravstvene
nege, zaposlene v Zdravstvenem domu Trbovlje. Od skupno osebno pre
danih 25 anketnih vprašalnikov je bilo pravilno izpolnjenih in vrnjenih 24 an
ketnih vprašalnikov (99 % realizacija vzorca). Za merjenje zadovoljstva in sti
lov vodenja zaposlenih smo uporabili dva vprašalnika (Dimovski in sod., 2013;
Moormana in sod., 2013). Anketni vprašalnik je izpolnilo 22 žensk (92 %) in 2
moška (8 %). 7 anketiranih je bilo starih od 21 do 30 let (29,17 %), eden pa spa
da v starostno skupino do 20 let (4,17 %). 50 % anketirancev predstavlja 2 sta
rostni skupini, in sicer 6 (25 %) je starih od 31 do 40 let in 6 (25 %) več kot 50
let. Preostali 4 anketiranci (16,67 %) predstavljajo starostno skupino od 41 do
50 let. Največji delež anketirancev (14; 58 %) ima srednješolsko izobrazbo, kar
zajema zdravstvene tehnike/zdravstvene tehnice, visokošolsko/univerzitet
no izobrazbo ima 9 anketirancev (38 %), in sicer so to diplomirane med. ses
tre oz. diplomirani zdravstveniki. Najmanjši delež (4 %) predstavlja 1 izmed
anketirancev, ki ima višješolsko izobrazbo oz. je višja medicinska sestra/višji
zdravstveni tehnik. Nihče izmed anketirancev nima dokončanega magisteri
ja ali doktorata. Anketiranje je potekalo od 1. 3. do 31. 3. 2016. Sodelovanje
udeležencev je bilo prostovoljno. Za izvedbo raziskave smo pridobili soglas
je zavoda. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, pri kateri so bile za
vsako posamezno merjeno trditev izračunani aritmetična sredina, frekvenca
in delež posameznih trditev. Upoštevali smo načela Kodeksa etike v zdravst
veni negi in oskrbi Slovenije (2014) in Helsinško-Tokijsko deklaracijo.
351
