Page 354 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 354
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Rezultati
V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni rezultati oziroma aritmetična
sredina zadovoljstva izvajalcev zdravstvene nege z vodenjem nadrejenega,
odnosom nadrejenega in stilom vodenja.
Glede neposredno nadrejenih se 23 anketiranih (96 %) v največji meri strin-
ja s tem, da vodja gradi svojo avtoriteto s strokovnostjo, z dobrim zgledom
in s prijaznim vodenjem ter da je vodja strpen in ceni delo podrejenih. 22 an-
ketirancev (92 %) meni, da vodja spodbuja samostojnost pri delu, izpolnjuje
obveznosti do svojih zaposlenih in jim pomaga ter zaupa. 21 anketirancem
se zdi zaposlitev v organizaciji varna oz. zagotovljena; med drugim menijo,
da vodja razume probleme zaposlenih in jih tudi sproti rešuje. S trditvijo, da
pri svojem delu vodja uporablja demokratičen način vodenja (se posvetuje
s sodelavci), se strinja 21 anketiranih (88 %). 21 anketirancev (88 %) se strin-
ja tudi s tem, da vodja komunicira in sodeluje z zaposlenimi ter da pri spre-
jemanju odločitev upošteva njihovo mnenje. 20 anketirancev (83 %) meni, da
je vodja v kritičnih časih sposoben hitrega in učinkovitega ukrepanja, prav to-
liko se jih strinja tudi s trditvijo, da jih zna njihov neposredno nadrejeni moti-
virati za delo. S trditvami, da vodja posreduje informacije na razumljiv način,
se pogovarja s podrejenimi o rezultatih dela in da so zadovoljni z vodenjem,
se strinja 21 anketiranih (83 %). S trditvijo, da se vodja strinja z vsem, kar koli
podrejeni naredijo, se ne strinja nihče od anketiranih. S trditvijo, da vodja up-
orablja avtokratičen način vodenja, se strinja 1 anketiranec (4 %), da ne izreka
pohval ob dobro opravljenem delu in da odločitve pri delu sprejema sam, se
strinjajo 3 anketiranci (13 %), da podrejeni ne vedo, kaj lahko pričakujejo od
njega, 4 anketiranci (17 %), da so odločitve pri delu prepuščene podrejenim,
pa 5 anketiranih (21 %). Manj kot tretjina anketirancev (29 %) meni, da vod-
ja daje občutek, da se ve, kdo je nadrejeni in kdo podrejeni in da zaposlenim
posreduje le tiste informacije, ki jih morajo vedeti, da lahko opravljajo svoje
delo. Glede na število vseh odgovorov in povprečno skupno vrednost trditev
3,7, kar predstavlja več kot polovico trditev, pri katerih se anketiranci strinja-
jo, je mogoče za naš vzorec skleniti, da so zaposleni zadovoljni z neposred-
nim vodjo in vodenjem. Glede na lestvico, v kateri Dimovski in sod. (2013)
klasificirajo rezultate oziroma zbrane točke v štiri kategorije in se zazna-
va avtentičnosti določa po številu točk v trditvah, pri čemer je maksimalno
mogoče število doseženih točk 85, jih njihove vodje dosegajo 72,21. Najvišje
ocene oz. delež strinjanj s trditvami (96 %) je prejel za trditve, ki se nanaša-
jo na samozavest, optimizem in na poznavanje lastnih vrednot. Prav tako vi-
sok delež anketirancev (92 %) se strinja, da ima vodja jasno postavljene cil-
je, verjame v boljšo prihodnost in da s sodelavci ravna skrbno in spoštljivo.
Druge trditve, ki se nanašajo na iskrenost vodje, preprosto prilagajanje spre-
membam, poštenost, izboljšanje družbe, zaupanje sodelavcem in motivacijo
vodje, imajo 88-odstotni delež strinjanja. Isti delež predstavljajo tudi trditve,
da vodja izkazuje enake prioritete, kot jih zagovarja, ravna skladno s tem, kar
zagovarja, in ravna skladno svojimi vrednotami, prepričanji in stališči, da de-
luje v najboljšem interesu vseh sodelavcev in višjega dobrega. Slabše je bil
ocenjen pri trditvah, da zagovarja svoja načela, ne glede na ceno, ki jo za to
352
V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni rezultati oziroma aritmetična
sredina zadovoljstva izvajalcev zdravstvene nege z vodenjem nadrejenega,
odnosom nadrejenega in stilom vodenja.
Glede neposredno nadrejenih se 23 anketiranih (96 %) v največji meri strin-
ja s tem, da vodja gradi svojo avtoriteto s strokovnostjo, z dobrim zgledom
in s prijaznim vodenjem ter da je vodja strpen in ceni delo podrejenih. 22 an-
ketirancev (92 %) meni, da vodja spodbuja samostojnost pri delu, izpolnjuje
obveznosti do svojih zaposlenih in jim pomaga ter zaupa. 21 anketirancem
se zdi zaposlitev v organizaciji varna oz. zagotovljena; med drugim menijo,
da vodja razume probleme zaposlenih in jih tudi sproti rešuje. S trditvijo, da
pri svojem delu vodja uporablja demokratičen način vodenja (se posvetuje
s sodelavci), se strinja 21 anketiranih (88 %). 21 anketirancev (88 %) se strin-
ja tudi s tem, da vodja komunicira in sodeluje z zaposlenimi ter da pri spre-
jemanju odločitev upošteva njihovo mnenje. 20 anketirancev (83 %) meni, da
je vodja v kritičnih časih sposoben hitrega in učinkovitega ukrepanja, prav to-
liko se jih strinja tudi s trditvijo, da jih zna njihov neposredno nadrejeni moti-
virati za delo. S trditvami, da vodja posreduje informacije na razumljiv način,
se pogovarja s podrejenimi o rezultatih dela in da so zadovoljni z vodenjem,
se strinja 21 anketiranih (83 %). S trditvijo, da se vodja strinja z vsem, kar koli
podrejeni naredijo, se ne strinja nihče od anketiranih. S trditvijo, da vodja up-
orablja avtokratičen način vodenja, se strinja 1 anketiranec (4 %), da ne izreka
pohval ob dobro opravljenem delu in da odločitve pri delu sprejema sam, se
strinjajo 3 anketiranci (13 %), da podrejeni ne vedo, kaj lahko pričakujejo od
njega, 4 anketiranci (17 %), da so odločitve pri delu prepuščene podrejenim,
pa 5 anketiranih (21 %). Manj kot tretjina anketirancev (29 %) meni, da vod-
ja daje občutek, da se ve, kdo je nadrejeni in kdo podrejeni in da zaposlenim
posreduje le tiste informacije, ki jih morajo vedeti, da lahko opravljajo svoje
delo. Glede na število vseh odgovorov in povprečno skupno vrednost trditev
3,7, kar predstavlja več kot polovico trditev, pri katerih se anketiranci strinja-
jo, je mogoče za naš vzorec skleniti, da so zaposleni zadovoljni z neposred-
nim vodjo in vodenjem. Glede na lestvico, v kateri Dimovski in sod. (2013)
klasificirajo rezultate oziroma zbrane točke v štiri kategorije in se zazna-
va avtentičnosti določa po številu točk v trditvah, pri čemer je maksimalno
mogoče število doseženih točk 85, jih njihove vodje dosegajo 72,21. Najvišje
ocene oz. delež strinjanj s trditvami (96 %) je prejel za trditve, ki se nanaša-
jo na samozavest, optimizem in na poznavanje lastnih vrednot. Prav tako vi-
sok delež anketirancev (92 %) se strinja, da ima vodja jasno postavljene cil-
je, verjame v boljšo prihodnost in da s sodelavci ravna skrbno in spoštljivo.
Druge trditve, ki se nanašajo na iskrenost vodje, preprosto prilagajanje spre-
membam, poštenost, izboljšanje družbe, zaupanje sodelavcem in motivacijo
vodje, imajo 88-odstotni delež strinjanja. Isti delež predstavljajo tudi trditve,
da vodja izkazuje enake prioritete, kot jih zagovarja, ravna skladno s tem, kar
zagovarja, in ravna skladno svojimi vrednotami, prepričanji in stališči, da de-
luje v najboljšem interesu vseh sodelavcev in višjega dobrega. Slabše je bil
ocenjen pri trditvah, da zagovarja svoja načela, ne glede na ceno, ki jo za to
352
