Page 75 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
izdelka. Podobni primeri so se nato pojavili tudi v Rusiji, ZDA in na Kitaj tjaša kamnik, urška bobnar, mojca jevšnik
skem. V študiji (Lu, in drugi, 2017) so ugotavljali natančnost metode določan-
ja količine dodane drobovine v mletem govejem mesu. Za določanje snovi v
pripravljenih vzorcih so uporabili Fourerovo Transformirano IR spektroskopi-
jo (FT-IR Spektroskopija), v kombinaciji s kemometričnimi modeli. S to meto-
do so uspeli 1) ločiti verodostojno goveje meso od govejega mesa, ponare-
jenega z eno do šest vrst dodane drobovine, 2) identificirati specifičen kos
dodane drobovine in 3) natančno določiti pet vrst drobovine. Določanje ra-
zličnih dodanih komponent s to metodo ima glede na rezultate resen po-
tencial za uporabo v nacionalnih laboratorijih posameznih držav. Proizvajal-
ci in prodajalci se prevar poslužujejo zaradi skupnega imenovalca – zaslužka.
Slednji imajo zaradi goljufij z živili 40 milijard $ letnega dobička (Fabiansson,
2019).
Tovrstne raziskave še ni v slovenskem prostoru, zato bi jo bilo smiselno še
nadgraditi s poročilom Evropske komisije. Raziskava ima nekatere omejitve,
saj se vseh prevar živil ne da ugotoviti, vse prevare niso javno objavljene.
Je pa raziskava vsekakor dobra osnova za nadaljnje raziskovanje in boljše
razumevanje prevar živil.
Zaključek
Prevare na področju živil so razširjene po celem svetu in napredujejo skupaj
z gospodarskim razvojem. Dokazovanje in preiskovanje prevar je lahko velik
izziv, saj je vedno več živil dobavljenih iz drugih držav, njihova dobavna ver-
iga pa je vedno bolj zapletena. Napredna tehnologija in iznajdljivost proiz-
vajalcev po eni strani omogočata, da se prevare na področju živil sploh lah-
ko dogajajo in po drugi strani s pomočjo različnih analiz tudi razkrivajo. Večje
organizacije kot sta Interpol in Europol odkrivajo prevare. V Sloveniji ukrepa
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V kolikor prejmejo in-
formacijo o možnih prevarah, izvedejo dodatno poizvedovanje, vzorčenje in
inšpekcijske preglede.
Literatura
ALBALA, KEN, [URED.]. 2015. The Sage encyclopedia of food issue. London : SAGE, 2015. 978-
1-4522-4301-6.
EUROPEAN COMISSION. 2019. Food Fraud summary reports. European comission. [El-
ektronski] 2019. [Navedeno: 19. 2 2020.] https://ec.europa.eu/knowledge4policy/
node/35384_sl.
FABIANSSON, STEFAN. 2019. Food fraud - Milk. Focus on food safety. [Elektronski] 9.
april 2019. [Navedeno: 10. januar 2020.] https://focusonfoodsafety.wordpress.
com/2019/04/09/food-fraud-milk/.
FARAZ, A, in drugi. 2013. Detection of adulteration, chemical composition and hygienic
status of milk supplied to various canteens of educational institutes and public plac-
es in faisalabad. [Elektronski] 2013. [Navedeno: 5. 3 2020.] https://www.researchgate.
net/publication/298226885_detection_of_adulteration_chemical_composition_
73
skem. V študiji (Lu, in drugi, 2017) so ugotavljali natančnost metode določan-
ja količine dodane drobovine v mletem govejem mesu. Za določanje snovi v
pripravljenih vzorcih so uporabili Fourerovo Transformirano IR spektroskopi-
jo (FT-IR Spektroskopija), v kombinaciji s kemometričnimi modeli. S to meto-
do so uspeli 1) ločiti verodostojno goveje meso od govejega mesa, ponare-
jenega z eno do šest vrst dodane drobovine, 2) identificirati specifičen kos
dodane drobovine in 3) natančno določiti pet vrst drobovine. Določanje ra-
zličnih dodanih komponent s to metodo ima glede na rezultate resen po-
tencial za uporabo v nacionalnih laboratorijih posameznih držav. Proizvajal-
ci in prodajalci se prevar poslužujejo zaradi skupnega imenovalca – zaslužka.
Slednji imajo zaradi goljufij z živili 40 milijard $ letnega dobička (Fabiansson,
2019).
Tovrstne raziskave še ni v slovenskem prostoru, zato bi jo bilo smiselno še
nadgraditi s poročilom Evropske komisije. Raziskava ima nekatere omejitve,
saj se vseh prevar živil ne da ugotoviti, vse prevare niso javno objavljene.
Je pa raziskava vsekakor dobra osnova za nadaljnje raziskovanje in boljše
razumevanje prevar živil.
Zaključek
Prevare na področju živil so razširjene po celem svetu in napredujejo skupaj
z gospodarskim razvojem. Dokazovanje in preiskovanje prevar je lahko velik
izziv, saj je vedno več živil dobavljenih iz drugih držav, njihova dobavna ver-
iga pa je vedno bolj zapletena. Napredna tehnologija in iznajdljivost proiz-
vajalcev po eni strani omogočata, da se prevare na področju živil sploh lah-
ko dogajajo in po drugi strani s pomočjo različnih analiz tudi razkrivajo. Večje
organizacije kot sta Interpol in Europol odkrivajo prevare. V Sloveniji ukrepa
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V kolikor prejmejo in-
formacijo o možnih prevarah, izvedejo dodatno poizvedovanje, vzorčenje in
inšpekcijske preglede.
Literatura
ALBALA, KEN, [URED.]. 2015. The Sage encyclopedia of food issue. London : SAGE, 2015. 978-
1-4522-4301-6.
EUROPEAN COMISSION. 2019. Food Fraud summary reports. European comission. [El-
ektronski] 2019. [Navedeno: 19. 2 2020.] https://ec.europa.eu/knowledge4policy/
node/35384_sl.
FABIANSSON, STEFAN. 2019. Food fraud - Milk. Focus on food safety. [Elektronski] 9.
april 2019. [Navedeno: 10. januar 2020.] https://focusonfoodsafety.wordpress.
com/2019/04/09/food-fraud-milk/.
FARAZ, A, in drugi. 2013. Detection of adulteration, chemical composition and hygienic
status of milk supplied to various canteens of educational institutes and public plac-
es in faisalabad. [Elektronski] 2013. [Navedeno: 5. 3 2020.] https://www.researchgate.
net/publication/298226885_detection_of_adulteration_chemical_composition_
73
