Page 18 - Perdih, Andrej, Katja Lakota, Alja Prah. 2020. Strukture bioloških molekul. Univerzitetni učbenik z recenzijo in navodila za vaje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
andrej perdih, katja lakota, alja prah
Heparin je snov, ki se v medicini široko uporablja kot antikoagulant (tj. snov, ki preprečuje
strjevanje krvi). Sestavljen je iz različno sulfatiranih disaharidnih enot iduronske kisline in
glukozamina, povezanih z α-1,4 vezjo.
Glikoproteini so krajši oligosaharidi, povezani na proteine prek amidnega dušika na asparaginu
(N-glikozidna vez) ali prek kisika na aminokislinah serin oz. treonin (O-glikozidna vez).
Postranslacijska modifikacija, pri kateri se glikoproteini s pomočjo encimov pripnejo na
proteine, se imenuje glikozilacija. Glikoproteini so pomembni za interakcije med celicami,
medcelično prepoznavanje in kot označevalci, kam je protein namenjen (celični organeli,
transport na površino celice).
2. LIPIDI
Ime lipidi se uporablja za v vodi netopne (hidrofobne) biološke molekule oz. molekule, ki so
topne v nepolarnih topilih. V to skupino štejemo maščobe (masti), olja, voske pa tudi
trigliceride, fosfolipide in steroide. Imajo različne naloge: zaloga energije, izolacija,
oblazinjenje, celično signaliziranje (hormoni in vitamini), sestavljajo pa tudi celične membrane.
2.1. TRIGLICERIDI
Zaloga energije v celicah je shranjena v obliki maščobnih kapljic v citoplazmi, v katerih se
nahajajo trigliceridi. Iz enake mase maščobe dobimo dvakrat toliko energije kot iz ogljikovih
hidratov ali beljakovin, torej so dobra zaloga energije. Trigliceridi so estri glicerola in treh
maščobnih kislin. Slednje so lahko različne (Slika 14) – razlikujejo se glede na dolžino verige
ogljikovih atomov (kratko, srednje in dolgoverižne) in nasičenostjo, kar se nanaša na prisotnost
dvojnih vezi (pri nasičenih maščobnih kislinah niso prisotne dvojne C=C vezi, medtem ko pri
nenasičenih so).
Slika 14. Struktura nekaterih bolj pogostih maščobnih kislin.
Kratkoverižne maščobne kisline (do 6 ogljikovih atomov) najdemo v mleku (propanojska,
butanojska) in nastajajo ob prebavi vlaknin. Srednjeverižne maščobne kisline (6 do 12 ogljikovih
atomov) najdemo na primer v kokosovem in palmovem olju. Dolgoverižne maščobne kisline
(več kot 12 ogljikovih atomov) so najpogostejše v prehrani, npr. nasičeni maščobni kislini
stearinska (C16H32O2) in palmitinska (C18H36O2), med nenasičenimi je najpogostejša oleinska
(C18H34O2) z eno dvojno vezjo. Ker biosinteza poteka iz ostankov ocetne kisline, imajo
maščobne kisline sodo število ogljikovih atomov (običajno 16 do 18).
18
Heparin je snov, ki se v medicini široko uporablja kot antikoagulant (tj. snov, ki preprečuje
strjevanje krvi). Sestavljen je iz različno sulfatiranih disaharidnih enot iduronske kisline in
glukozamina, povezanih z α-1,4 vezjo.
Glikoproteini so krajši oligosaharidi, povezani na proteine prek amidnega dušika na asparaginu
(N-glikozidna vez) ali prek kisika na aminokislinah serin oz. treonin (O-glikozidna vez).
Postranslacijska modifikacija, pri kateri se glikoproteini s pomočjo encimov pripnejo na
proteine, se imenuje glikozilacija. Glikoproteini so pomembni za interakcije med celicami,
medcelično prepoznavanje in kot označevalci, kam je protein namenjen (celični organeli,
transport na površino celice).
2. LIPIDI
Ime lipidi se uporablja za v vodi netopne (hidrofobne) biološke molekule oz. molekule, ki so
topne v nepolarnih topilih. V to skupino štejemo maščobe (masti), olja, voske pa tudi
trigliceride, fosfolipide in steroide. Imajo različne naloge: zaloga energije, izolacija,
oblazinjenje, celično signaliziranje (hormoni in vitamini), sestavljajo pa tudi celične membrane.
2.1. TRIGLICERIDI
Zaloga energije v celicah je shranjena v obliki maščobnih kapljic v citoplazmi, v katerih se
nahajajo trigliceridi. Iz enake mase maščobe dobimo dvakrat toliko energije kot iz ogljikovih
hidratov ali beljakovin, torej so dobra zaloga energije. Trigliceridi so estri glicerola in treh
maščobnih kislin. Slednje so lahko različne (Slika 14) – razlikujejo se glede na dolžino verige
ogljikovih atomov (kratko, srednje in dolgoverižne) in nasičenostjo, kar se nanaša na prisotnost
dvojnih vezi (pri nasičenih maščobnih kislinah niso prisotne dvojne C=C vezi, medtem ko pri
nenasičenih so).
Slika 14. Struktura nekaterih bolj pogostih maščobnih kislin.
Kratkoverižne maščobne kisline (do 6 ogljikovih atomov) najdemo v mleku (propanojska,
butanojska) in nastajajo ob prebavi vlaknin. Srednjeverižne maščobne kisline (6 do 12 ogljikovih
atomov) najdemo na primer v kokosovem in palmovem olju. Dolgoverižne maščobne kisline
(več kot 12 ogljikovih atomov) so najpogostejše v prehrani, npr. nasičeni maščobni kislini
stearinska (C16H32O2) in palmitinska (C18H36O2), med nenasičenimi je najpogostejša oleinska
(C18H34O2) z eno dvojno vezjo. Ker biosinteza poteka iz ostankov ocetne kisline, imajo
maščobne kisline sodo število ogljikovih atomov (običajno 16 do 18).
18
