Page 118 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 118
izpod krivoverskega peresa
protestantskih pridigarjev pa Jurij Juričič, Janž Tulščak in superintendent
Primož Trubar.
Vzrok za srečanje sta bila ukaza cesarja Ferdinanda z dne 1. novem-
bra 1562, ki sta v Ljubljano prispela 27. novembra istega leta in bila nato
čez tri dni, 30. novembra, tudi prezentirana.21 V prvem je Njegovo cesar-
sko veličanstvo ljubljanskemu škofu Petru pl. Seebachu zapovedalo, naj
Trubarja natančno izpraša in mu o vsem pošlje temeljito poročilo, v dru-
gem pa je bilo deželnim odbornikom zaukazano, naj pošljejo Trubarja pred
škofa Petra, da izpove, kaj veruje, uči in pridiga. Oba ukaza sta bila reakci-
ja na strupeno ovadbo škofa Seebacha, ki jo je slednji poslal cesarju zoper
Juričiča, Tulščaka in Trubarja: v njej se je ljubljanski škof z nič kaj laskavi-
mi besedami pritoževal, da omenjeni nasprotujejo katoliški veri in da se
moreta iz tega roditi zgolj punt ter prelivanje krvi. Zato naj se da te duhov-
ne zapreti, poleg njih pa še kranjskega pridigarja Gašperja Rokavca, Jurija
Mačka in Jurija Stradiota, zlasti pa je treba poskrbeti, da se spravi za rešetke
podjetnega Matijo Klombnerja, ki da je kar nič manj kot »učitelj navedenih
idiotov«. Škof, ki je Trubarja, Tulščaka in Juričiča obrekel, da so
prepirljivi, sektarski, uporniški in neizobraženi ter svojemu duhov-
nemu predstojniku [tj. ljubljanskemu škofu Seebachu] neposlušni
in uporni možje ter predikanti (Elze ibid., 199),
je cesarju poročal »pod spovedno molčečnostjo«, kajti v nasprotnem pri-
meru naj bi šlo njemu in njegovim duhovnikom za glavo, ker so luterani v
Ljubljani menda vpili:
Če bo Primož Trubar iz Ljubljane pregnan, bomo vse menihe in du-
hovne pobili. (Rupel 1962, 149)
Cesar se je na ovadbo škofa Seebacha 30. julija 156222 odzval s tremi
ukazi, ki so v Ljubljano prispeli 12. avgusta istega leta: omenjenih sedem
protestantov da je treba spraviti na hladno, deželni odborniki jih ne smejo
ščititi, ljubljanski mestni svet pa naj prepove protestantske pridige v cerkvi
sv. Margarete v Ljubljani. Seveda deželni stanovi niso potrebovali veliko
časa, da so ugotovili, kdo je resnični pobudnik teh ukrepov. Nato so spisa-
li obsežno pritožbo (Elze ibid., 199–208), ki so jo 21. avgusta istega leta pos-
lali iz Ljubljane. V prizivu so zatrjevali, da je nekdo Njegovo veličanstvo o
21 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. novembra 1562); Trubar [1562] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 167.
22 N. m; primerjaj Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. novembra 1562);
Trubar [1562] v Vrečko in Krajnc-Vrečko ibid.
118
protestantskih pridigarjev pa Jurij Juričič, Janž Tulščak in superintendent
Primož Trubar.
Vzrok za srečanje sta bila ukaza cesarja Ferdinanda z dne 1. novem-
bra 1562, ki sta v Ljubljano prispela 27. novembra istega leta in bila nato
čez tri dni, 30. novembra, tudi prezentirana.21 V prvem je Njegovo cesar-
sko veličanstvo ljubljanskemu škofu Petru pl. Seebachu zapovedalo, naj
Trubarja natančno izpraša in mu o vsem pošlje temeljito poročilo, v dru-
gem pa je bilo deželnim odbornikom zaukazano, naj pošljejo Trubarja pred
škofa Petra, da izpove, kaj veruje, uči in pridiga. Oba ukaza sta bila reakci-
ja na strupeno ovadbo škofa Seebacha, ki jo je slednji poslal cesarju zoper
Juričiča, Tulščaka in Trubarja: v njej se je ljubljanski škof z nič kaj laskavi-
mi besedami pritoževal, da omenjeni nasprotujejo katoliški veri in da se
moreta iz tega roditi zgolj punt ter prelivanje krvi. Zato naj se da te duhov-
ne zapreti, poleg njih pa še kranjskega pridigarja Gašperja Rokavca, Jurija
Mačka in Jurija Stradiota, zlasti pa je treba poskrbeti, da se spravi za rešetke
podjetnega Matijo Klombnerja, ki da je kar nič manj kot »učitelj navedenih
idiotov«. Škof, ki je Trubarja, Tulščaka in Juričiča obrekel, da so
prepirljivi, sektarski, uporniški in neizobraženi ter svojemu duhov-
nemu predstojniku [tj. ljubljanskemu škofu Seebachu] neposlušni
in uporni možje ter predikanti (Elze ibid., 199),
je cesarju poročal »pod spovedno molčečnostjo«, kajti v nasprotnem pri-
meru naj bi šlo njemu in njegovim duhovnikom za glavo, ker so luterani v
Ljubljani menda vpili:
Če bo Primož Trubar iz Ljubljane pregnan, bomo vse menihe in du-
hovne pobili. (Rupel 1962, 149)
Cesar se je na ovadbo škofa Seebacha 30. julija 156222 odzval s tremi
ukazi, ki so v Ljubljano prispeli 12. avgusta istega leta: omenjenih sedem
protestantov da je treba spraviti na hladno, deželni odborniki jih ne smejo
ščititi, ljubljanski mestni svet pa naj prepove protestantske pridige v cerkvi
sv. Margarete v Ljubljani. Seveda deželni stanovi niso potrebovali veliko
časa, da so ugotovili, kdo je resnični pobudnik teh ukrepov. Nato so spisa-
li obsežno pritožbo (Elze ibid., 199–208), ki so jo 21. avgusta istega leta pos-
lali iz Ljubljane. V prizivu so zatrjevali, da je nekdo Njegovo veličanstvo o
21 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. novembra 1562); Trubar [1562] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 167.
22 N. m; primerjaj Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. novembra 1562);
Trubar [1562] v Vrečko in Krajnc-Vrečko ibid.
118
