Page 119 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 119
trubar – »politik«? cerkovna ordninga (1564)
celi zadevi »napačno poučil«. Čeprav so dobro poznali očeta cele homatije,
pa po škofu Petru tokrat niso udarili neposredno: pisali so le o sovražnem,
nevoščljivem, strupenem in lažnjivem ovaduhu, o njegovih duhovnikih v
stolnici pa, da so pijanci, razuzdanci in bogokletniki, ki so pri oskrbovanju
svoje dušnopastirske službe menda tako nemarni, da celo leto ni bilo pri-
dig, še celo na božič, veliko noč in na binkošti ne, kajti bogoslužje da oskr-
bujejo »mladi in predrzni ljudje, ki se ne trudijo za nič drugega kot za to, da
se ljudem s prižnice kažejo in jih zasramujejo« (Elze ibid., 201, 202). V isti
sapi so se obrnili tudi na kralja Maksimilijana, naj v zvezi z njihovo pritož-
bo posreduje pri cesarju.
Neposredni učinek je bil, da zaporni nalog proti sedmim protestan-
tom ni bil izvršen. Da pa bi cesar prišel stvari do dna, je velel ljubljanske-
mu škofu organizirati zaslišanje za Primoža Trubarja. Na pisni poziv škofa
Seebacha, v katerem je ta Trubarja pretkano nagovoril kar z »dragi gospod
Primož«,23 se je superintendent protestantske cerkve na Kranjskem odzval
najprej s pismom, v katerem je sporočil, da bo storil, kot mu je bilo zauka-
zano,24 nato pa se je v škofijski palači zglasil osebno, o njegovem prihodu na
zaslišanje 6. decembra 1562 pa se je ohranila latinska notica, da je na kraj
dogodka prispel »v imenitnem spremstvu množice deželanov, svetovalcev
in meščanov kakor Luther«.25
In škof Seebach mu je nato zastavil enaindvajset vprašanj. Ta so se na-
našala na artikle s področja dogmatike in liturgike, in to ravno v tistih toč-
kah, kjer se je Augsburška veroizpoved jasno razlikovala od nauka Rimske
cerkve, duhoven z Raščice pa naj bi na vsako izmed njih odgovoril z da ali
ne. Tako je prvo vprašanje zadevalo nauk o cerkvi: Ali Trubar verjame, da
je krščanska cerkev ali občestvo tista cerkev, ki ji na svetu načeluje rimski
škof, sveti oče papež, vrhovni Kristusov vikar. Nato: Ali verjame, da je sve-
tih zakramentov sedem – krst, birma, evharistija ... Med ostalimi: Ali ver-
jame, da so za večno življenje potrebna kristjanova dobra dela ali pa, da se
večno življenje dobi izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpovedu-
je Augsburško veroizpoved (Elze ibid., 300–2).26 Odgovori na ta vprašanja
niso ohranjeni, so pa tisti, ki jih je Trubar izrekel na drugem zaslišanju 20.
23 Škof Peter iz Ljubljane Primožu Trubarju (Gornji Grad, 29. novembra 1562); Elze
ibid., 298.
24 Primož Trubar Petru pl. Seebachu (Ljubljana, 30. novembra); Trubar [1562] v Vrečko
in Krajnc-Vrečko ibid., 171.
25 »Comparuit autem provintialium, senatorum civiumque turba egregie stipatus more
Lutheri.« Elze ibid., 300.
26 Tudi Elze ibid., 16, 17.
119
celi zadevi »napačno poučil«. Čeprav so dobro poznali očeta cele homatije,
pa po škofu Petru tokrat niso udarili neposredno: pisali so le o sovražnem,
nevoščljivem, strupenem in lažnjivem ovaduhu, o njegovih duhovnikih v
stolnici pa, da so pijanci, razuzdanci in bogokletniki, ki so pri oskrbovanju
svoje dušnopastirske službe menda tako nemarni, da celo leto ni bilo pri-
dig, še celo na božič, veliko noč in na binkošti ne, kajti bogoslužje da oskr-
bujejo »mladi in predrzni ljudje, ki se ne trudijo za nič drugega kot za to, da
se ljudem s prižnice kažejo in jih zasramujejo« (Elze ibid., 201, 202). V isti
sapi so se obrnili tudi na kralja Maksimilijana, naj v zvezi z njihovo pritož-
bo posreduje pri cesarju.
Neposredni učinek je bil, da zaporni nalog proti sedmim protestan-
tom ni bil izvršen. Da pa bi cesar prišel stvari do dna, je velel ljubljanske-
mu škofu organizirati zaslišanje za Primoža Trubarja. Na pisni poziv škofa
Seebacha, v katerem je ta Trubarja pretkano nagovoril kar z »dragi gospod
Primož«,23 se je superintendent protestantske cerkve na Kranjskem odzval
najprej s pismom, v katerem je sporočil, da bo storil, kot mu je bilo zauka-
zano,24 nato pa se je v škofijski palači zglasil osebno, o njegovem prihodu na
zaslišanje 6. decembra 1562 pa se je ohranila latinska notica, da je na kraj
dogodka prispel »v imenitnem spremstvu množice deželanov, svetovalcev
in meščanov kakor Luther«.25
In škof Seebach mu je nato zastavil enaindvajset vprašanj. Ta so se na-
našala na artikle s področja dogmatike in liturgike, in to ravno v tistih toč-
kah, kjer se je Augsburška veroizpoved jasno razlikovala od nauka Rimske
cerkve, duhoven z Raščice pa naj bi na vsako izmed njih odgovoril z da ali
ne. Tako je prvo vprašanje zadevalo nauk o cerkvi: Ali Trubar verjame, da
je krščanska cerkev ali občestvo tista cerkev, ki ji na svetu načeluje rimski
škof, sveti oče papež, vrhovni Kristusov vikar. Nato: Ali verjame, da je sve-
tih zakramentov sedem – krst, birma, evharistija ... Med ostalimi: Ali ver-
jame, da so za večno življenje potrebna kristjanova dobra dela ali pa, da se
večno življenje dobi izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpovedu-
je Augsburško veroizpoved (Elze ibid., 300–2).26 Odgovori na ta vprašanja
niso ohranjeni, so pa tisti, ki jih je Trubar izrekel na drugem zaslišanju 20.
23 Škof Peter iz Ljubljane Primožu Trubarju (Gornji Grad, 29. novembra 1562); Elze
ibid., 298.
24 Primož Trubar Petru pl. Seebachu (Ljubljana, 30. novembra); Trubar [1562] v Vrečko
in Krajnc-Vrečko ibid., 171.
25 »Comparuit autem provintialium, senatorum civiumque turba egregie stipatus more
Lutheri.« Elze ibid., 300.
26 Tudi Elze ibid., 16, 17.
119
