Page 122 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 122
izpod krivoverskega peresa
In zastran Cerkovne ordninge so to preverljivo naslednji: Celotna na-
klada Cerkovne ordninge bržda ni bila uničena, zato je Trubarjevo delo bilo
predmet recepcije. Le-to navsezadnje dokazujeta tako Spindlerjev (vati-
kanski) kot Steinerjev (memmingenski) izvod, ki sta edina danes znana;
del pomenljivega Trubarjevega teksta pa je, kot se zdi, našel pot v knjiži-
co Trubarjevega učenca in nadaljevalca Jurija Dalmatina, Agendo (1585)
(Adam 2012, 167–202), proti kateri pa deželni knez, ker ni šlo za vseobsežni
in v njegove regale posegajoči cerkveni red, ni ukrepal.
Tako je Trubar s svojim delom, ki je – pomenljivo – edini celoviti
cerkveni red (ne agenda!) v slovenskem jeziku doslej, de facto vsaj za nekaj
desetletij uveljavil, kar mu spričo kompleksnih političnih okoliščin, v kate-
rih je izšla Cerkovna ordninga, de iure ni bilo dano.
122
In zastran Cerkovne ordninge so to preverljivo naslednji: Celotna na-
klada Cerkovne ordninge bržda ni bila uničena, zato je Trubarjevo delo bilo
predmet recepcije. Le-to navsezadnje dokazujeta tako Spindlerjev (vati-
kanski) kot Steinerjev (memmingenski) izvod, ki sta edina danes znana;
del pomenljivega Trubarjevega teksta pa je, kot se zdi, našel pot v knjiži-
co Trubarjevega učenca in nadaljevalca Jurija Dalmatina, Agendo (1585)
(Adam 2012, 167–202), proti kateri pa deželni knez, ker ni šlo za vseobsežni
in v njegove regale posegajoči cerkveni red, ni ukrepal.
Tako je Trubar s svojim delom, ki je – pomenljivo – edini celoviti
cerkveni red (ne agenda!) v slovenskem jeziku doslej, de facto vsaj za nekaj
desetletij uveljavil, kar mu spričo kompleksnih političnih okoliščin, v kate-
rih je izšla Cerkovna ordninga, de iure ni bilo dano.
122
