Page 121 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 121
trubar – »politik«? cerkovna ordninga (1564)
Škofa, ki tako ali tako ni slovel po bogve kakšni posebni vnemi pri
opravljanju dušnopastirske službe in je bil v tem ves drugačen kot njegov
predhodnik na ljubljanskem škofovskem prestolu, apostolsko-inkvizitor-
sko vneti Urban Tekstor, so tako udarili po prstih s preiskavo, nad katero
je na cesarjevo pobudo prevzel patronat tridentinski koncil. Pičenski škof
Daniel Barbo (1563–1570) je namreč dosegel, da je v Ljubljano prišel tudi za-
grebški škof Matej Brumanus (1558–1563).
In oba sta pognala kolesje v tek:
Najprej so pod prisego izpraševali duhovnike, ali je ljubljanski škof
lutrski in pristaš krivoverca Primoža Trubarja, ali je duhovniški
otrok, simonist, ubijalec, nečistovalec in prešuštnik, zanikrn v služ-
bi itd.29
Gostujoča inkvizitorja sta nato škofu Seebachu svetovala, naj se pred ce-
sarjem osebno opraviči za svoje grobe zdrse, toda nato je prispel oster
ukaz Njegove cesarske milosti in škof Barbo je Seebacha prikleščil še bolj
trdo: popisal in zapečatil je vse njegovo imetje, zlasti gotovino, in to tako v
Ljubljani kot v Gornjem Gradu, Trubar pa je v svojem pismu, kot je misliti,
ne brez zadoščenja zapisal:
In so [...] pustili ljubljanskega škofa kar žalostnega v Gornjem
Gradu.30
Po dokončnem odhodu v »nigdirdom«
Čeprav je Trubarju na političnem odru morda, kot se zdi na prvi pogled,
spodletelo, in je svoj spodrs (tudi zaradi manjše odločnosti deželnih stanov,
kot so jo izpričali njihovi stanovski tovariši v nemških deželah v obdob-
ju med začetkom Luthrove reforme in pripoznanjem Confessio Augustana
leta 1530) plačal z dokončnim izgonom iz očetnjave,31 pa je – kot vedno –
končni izplen kontroverze zapopaden v detajlih.
29 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julija 1563); Trubar [1563] v Vrečko in Krajnc-
Vrečko ibid.,178.
30 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julija 1563); Trubar [1563] v Vrečko in Krajnc-
Vrečko ibid.,179.
31 Kot se zdi, Trubar svojega zadržanja zastan uveljavljanja temeljnih cerkveno-politič-
nih besedil ni spremenil niti po izgonu iz Notranje Avstrije, kajti v deželno politiko
Notranje Avstrije se je vrnil s knjigo Formula Concordiae, kjer je igral aktivno vlogo
pri njeni pripravi in pozivanju k podpisu, toda ta snov presega meje pripovedovanja
na tem mestu.
121
Škofa, ki tako ali tako ni slovel po bogve kakšni posebni vnemi pri
opravljanju dušnopastirske službe in je bil v tem ves drugačen kot njegov
predhodnik na ljubljanskem škofovskem prestolu, apostolsko-inkvizitor-
sko vneti Urban Tekstor, so tako udarili po prstih s preiskavo, nad katero
je na cesarjevo pobudo prevzel patronat tridentinski koncil. Pičenski škof
Daniel Barbo (1563–1570) je namreč dosegel, da je v Ljubljano prišel tudi za-
grebški škof Matej Brumanus (1558–1563).
In oba sta pognala kolesje v tek:
Najprej so pod prisego izpraševali duhovnike, ali je ljubljanski škof
lutrski in pristaš krivoverca Primoža Trubarja, ali je duhovniški
otrok, simonist, ubijalec, nečistovalec in prešuštnik, zanikrn v služ-
bi itd.29
Gostujoča inkvizitorja sta nato škofu Seebachu svetovala, naj se pred ce-
sarjem osebno opraviči za svoje grobe zdrse, toda nato je prispel oster
ukaz Njegove cesarske milosti in škof Barbo je Seebacha prikleščil še bolj
trdo: popisal in zapečatil je vse njegovo imetje, zlasti gotovino, in to tako v
Ljubljani kot v Gornjem Gradu, Trubar pa je v svojem pismu, kot je misliti,
ne brez zadoščenja zapisal:
In so [...] pustili ljubljanskega škofa kar žalostnega v Gornjem
Gradu.30
Po dokončnem odhodu v »nigdirdom«
Čeprav je Trubarju na političnem odru morda, kot se zdi na prvi pogled,
spodletelo, in je svoj spodrs (tudi zaradi manjše odločnosti deželnih stanov,
kot so jo izpričali njihovi stanovski tovariši v nemških deželah v obdob-
ju med začetkom Luthrove reforme in pripoznanjem Confessio Augustana
leta 1530) plačal z dokončnim izgonom iz očetnjave,31 pa je – kot vedno –
končni izplen kontroverze zapopaden v detajlih.
29 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julija 1563); Trubar [1563] v Vrečko in Krajnc-
Vrečko ibid.,178.
30 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julija 1563); Trubar [1563] v Vrečko in Krajnc-
Vrečko ibid.,179.
31 Kot se zdi, Trubar svojega zadržanja zastan uveljavljanja temeljnih cerkveno-politič-
nih besedil ni spremenil niti po izgonu iz Notranje Avstrije, kajti v deželno politiko
Notranje Avstrije se je vrnil s knjigo Formula Concordiae, kjer je igral aktivno vlogo
pri njeni pripravi in pozivanju k podpisu, toda ta snov presega meje pripovedovanja
na tem mestu.
121
