Page 123 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 123
Povzetek
Med kladivom zgodovine in nakovalom zgodovinopisja:
Martin Luther
Imaginarij in idearij Martina Luthra sta se v (ne)nemškem jezikovnem pro-
storu Srednje Evrope (Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti in po nje-
govem razpadu države, ki so imele zgodovinsko opraviti z recepcijo lute-
ranske reformacije) od 16. stoletja naprej izrazito spremenila. Tekstne in
likovne izrazitve podobe Luthra so bile pretežno pod vplivom dominantnih
družbenih (verskih, intelektualnih, kulturnih) »razlagalnih« modelov.
V 16. stoletju je bil religijski spoznavni okvir največji in najcelovitejši
interpretativni model, ki ga je evropska kultura tedaj poznala. Kajti vera je
tedanjemu sleherniku pojasnjevala vse – od tod do onstan, od včerajšnjo-
sti v večnost in celo tisto, kar si je mogel slehernik (zgolj za)misliti »spe ali
bde«. Zato je bil Luther v svojem sočasju in vse do konca tridesetletne vojne
(1648) bran izrazito enoplastno in bipolarno: kot shizmatski teolog (katoli-
ška stran) ali kot »apostol prave stare vere krščanske« (protestantska stran).
Historiografija med 1517 in 1738 ga je tako upovedovala v podobah »besti-
ae Triumphans« ali »glasnika Božjega«. Tak imaginarij in idearij najdemo
tako v luthrovski biografiki, ki se na protestantski strani razvije iz posmr-
tne pridige Johannesa Bugenhagna Pomorjanskega ob Luthrovem gro-
bu, kot v prvih izdajah Luthrovih zbranih spisov in celo v izdajah psevdo
Luthra (»govori pri mizi«). Na katoliški strani idearij in imaginarij Luthra
kot prvoborca luteranske herezije predstavlja predvsem pamfletna literatu-
123
Med kladivom zgodovine in nakovalom zgodovinopisja:
Martin Luther
Imaginarij in idearij Martina Luthra sta se v (ne)nemškem jezikovnem pro-
storu Srednje Evrope (Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti in po nje-
govem razpadu države, ki so imele zgodovinsko opraviti z recepcijo lute-
ranske reformacije) od 16. stoletja naprej izrazito spremenila. Tekstne in
likovne izrazitve podobe Luthra so bile pretežno pod vplivom dominantnih
družbenih (verskih, intelektualnih, kulturnih) »razlagalnih« modelov.
V 16. stoletju je bil religijski spoznavni okvir največji in najcelovitejši
interpretativni model, ki ga je evropska kultura tedaj poznala. Kajti vera je
tedanjemu sleherniku pojasnjevala vse – od tod do onstan, od včerajšnjo-
sti v večnost in celo tisto, kar si je mogel slehernik (zgolj za)misliti »spe ali
bde«. Zato je bil Luther v svojem sočasju in vse do konca tridesetletne vojne
(1648) bran izrazito enoplastno in bipolarno: kot shizmatski teolog (katoli-
ška stran) ali kot »apostol prave stare vere krščanske« (protestantska stran).
Historiografija med 1517 in 1738 ga je tako upovedovala v podobah »besti-
ae Triumphans« ali »glasnika Božjega«. Tak imaginarij in idearij najdemo
tako v luthrovski biografiki, ki se na protestantski strani razvije iz posmr-
tne pridige Johannesa Bugenhagna Pomorjanskega ob Luthrovem gro-
bu, kot v prvih izdajah Luthrovih zbranih spisov in celo v izdajah psevdo
Luthra (»govori pri mizi«). Na katoliški strani idearij in imaginarij Luthra
kot prvoborca luteranske herezije predstavlja predvsem pamfletna literatu-
123
