Page 126 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
izpod krivoverskega peresa
ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji
bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka), 3)
dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor, 4) le dve lit-
erarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripov-
edne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet),
vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da
se opisana pripovedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi
naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar
uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sk-
lepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do stopnje (stili-
zirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dost-
opnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za
prvi tovrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko nove-
lo, ki pa ni imela primarne estetske, temveč retorično argumentativno, tj.
informativno funkcijo.
Prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti
in njegovi konteksti: Hišna postila Primoža Trubarja (1595)
Zadnje knjižno delo Primoža Trubarja (1508–1586) je bilo izdano posmrtno.
Gre za njegov prevod Hišne postile Martina Luthra (1595). Ta tisk je poleg
Dalmatinove Biblije (1584) najobsežnejša in likovno najbolj izrazita knjiga
slovenske protestantske književnosti 16. stoletja, do pridižnega priročnika
Sacrum promptuarium (1691–1707) Janeza Svetokriškega pa je bila skoraj
celo stoletje tudi največja zbirka proznih besedil v slovenskem jeziku – prvi
slovenski veliki pripovedni korpus.
Toda pred njim so v žanru postile nastali še En regišter, ena krat-
ka postila (Primož Trubar, 1558, 8°, 256 str.), Postilla slovenska (Sebastijan
Krelj, 1567, 12°, 352 str.) in Postila (Jurij Juričič, 1578, 8°, 980 str.). Obstoj zad-
njeomenjenih del je bil zanikan že konec 16. stoletja med protestanti na
Kranjskem (A. Savinec, F. Trubar), in to tekstnemu korpusu, ki je bil kot
prevod/interpretacija Postille Deutsch Johannesa Spangenberga (1543, I–II)
znatno obsežnejši od Trubarjeve zgodnje postile.
Poglavje zato interpretira razvoj žanra postile od nastanka v sre-
dnjem veku, postilo kot tekstno strukturo v reformirani cerkvi (vključno
s teksti češke husitske reformacije 15. stoletja), predvsem pa kulturno- in
intelektualnozgodovinske okoliščine za 1) nastanek in zgodnjo recepci-
jo Luther/Trubarjeve Hišne postile ter 2) “izbris” Krelj/Juričičeve postile iz
javnega spomina že med slovenskimi protestanti 16. stoletja. Ugotavlja, da
126
ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji
bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka), 3)
dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor, 4) le dve lit-
erarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripov-
edne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet),
vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da
se opisana pripovedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi
naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar
uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sk-
lepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do stopnje (stili-
zirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dost-
opnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za
prvi tovrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko nove-
lo, ki pa ni imela primarne estetske, temveč retorično argumentativno, tj.
informativno funkcijo.
Prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti
in njegovi konteksti: Hišna postila Primoža Trubarja (1595)
Zadnje knjižno delo Primoža Trubarja (1508–1586) je bilo izdano posmrtno.
Gre za njegov prevod Hišne postile Martina Luthra (1595). Ta tisk je poleg
Dalmatinove Biblije (1584) najobsežnejša in likovno najbolj izrazita knjiga
slovenske protestantske književnosti 16. stoletja, do pridižnega priročnika
Sacrum promptuarium (1691–1707) Janeza Svetokriškega pa je bila skoraj
celo stoletje tudi največja zbirka proznih besedil v slovenskem jeziku – prvi
slovenski veliki pripovedni korpus.
Toda pred njim so v žanru postile nastali še En regišter, ena krat-
ka postila (Primož Trubar, 1558, 8°, 256 str.), Postilla slovenska (Sebastijan
Krelj, 1567, 12°, 352 str.) in Postila (Jurij Juričič, 1578, 8°, 980 str.). Obstoj zad-
njeomenjenih del je bil zanikan že konec 16. stoletja med protestanti na
Kranjskem (A. Savinec, F. Trubar), in to tekstnemu korpusu, ki je bil kot
prevod/interpretacija Postille Deutsch Johannesa Spangenberga (1543, I–II)
znatno obsežnejši od Trubarjeve zgodnje postile.
Poglavje zato interpretira razvoj žanra postile od nastanka v sre-
dnjem veku, postilo kot tekstno strukturo v reformirani cerkvi (vključno
s teksti češke husitske reformacije 15. stoletja), predvsem pa kulturno- in
intelektualnozgodovinske okoliščine za 1) nastanek in zgodnjo recepci-
jo Luther/Trubarjeve Hišne postile ter 2) “izbris” Krelj/Juričičeve postile iz
javnega spomina že med slovenskimi protestanti 16. stoletja. Ugotavlja, da
126
