Page 86 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
izpod krivoverskega peresa
(1421–1481),18 ki je sestavil tudi knjižnični katalog, ni imela več kot 3499 enot
(Latinska, Grška in Notranja knjižnica) (Clark 1899).
V prvi dejstveno in pravno uveljavljeni reformirani cerkvi, tj. v
Utrakvistični cerkvi ter kasneje v cerkvi čeških bratov je bila kot vsebin-
ski in žanrski vzornik sprejeta Postila, vyloženie svatých čtení nedělních
(1413) M. Jana Husa, ki jo češka literarna veda šteje za tekstno artikulaci-
jo vrhunca Husove pridigarske dejavnosti v češkem jeziku. Vzoru M. Jana
Husa je v letih husitske revolucije, tj. po prvi praški defenestraciji (1419) sle-
dil M. Jakoubek ze Stříbra (Jacobellus, 1375–1429). Učeni teolog, »radika-
lec Božjega zakona« in »mož božanskega spomina«, kot je bil znan med
sodobniki, je sicer pisal pretežno latinsko, toda v češko vernakularno knji-
ževnost se je vpisal z domnevnim avtorstvom postile Epištoly nedělní, též
výklad přes celý rok (1422–1428), predvsem pa je ostal v zgodovini reformi-
rane cerkve trajno zapisan kot tisti, ki je v njeno liturgijo prvi uvedel di-
stinktivno znamenje cerkvene reforme. Ob soglasju Husa in reformnega
krila Karlove univerze v Pragi je namreč v Týnski cerkvi v Pragi, kjer je bil
med 1415 in 1419 župnik, uveljavil obhajanje pod obema podobama – sub
utraque specie.
Za njim je tradicijo reformiranih postil v češkem jeziku nadaljeval M.
Jan Rokycana (1397–1471), sicer učenec M. Jacobella, kasneje pa tudi volje-
ni praški nadškof. M. Rokycana je najprej zaslovel kot teolog, cerkveni di-
plomat in govornik na koncilu v Baselu (1431–1439), postilsko tradicijo v če-
škem jeziku pa je nadaljeval z delom Postila na neděli a svátky. Knjiga je
obsegala pridige iz cerkvenega leta 1456–1457, ki so jih zapisali Rokycanovi
poslušalci, tekstna podoba te postile pa predstavlja vrhunec tedanje retor-
ske proze v češkem jeziku, in sicer tako zavoljo avtorjevega obvladovanja
retorične spretnosti kot zaradi živopisnega, nazornega in vernakularnemu
idiomu prilagojenega jezika ter sloga. V postili uči Rokycana svojega bralca
med drugim tudi, da naj skladno s perikopo iz Apd 5,29 primat pred pos-
vetno oblastjo daje Božji avtoriteti:
Toda kdo so vsi ti, ki svoje pravice, svoje navade, svoje običaje sta-
vijo pred voljo in naredbo Božjo? [...] Ja, pravijo, pravice papeške,
deželne, kraljevske, knežje, škofovske, baronske, viteške, duhovniš-
ke, meniške, nunske, še celo malih plemičev in meščanov pa vse do
kmetov – vsi ti se s svojimi pravicami rinejo pred Jezusa! Smrtnih
grehov nihče ne preganja, praznikov se ne posvečuje, obhajilo pod
18 Imenovanje Platine za bibliotekarja vatikanske knjižnice je likovno upodobljeno na
znameniti freski Melozza da Forlija, ok. 1477.
86
(1421–1481),18 ki je sestavil tudi knjižnični katalog, ni imela več kot 3499 enot
(Latinska, Grška in Notranja knjižnica) (Clark 1899).
V prvi dejstveno in pravno uveljavljeni reformirani cerkvi, tj. v
Utrakvistični cerkvi ter kasneje v cerkvi čeških bratov je bila kot vsebin-
ski in žanrski vzornik sprejeta Postila, vyloženie svatých čtení nedělních
(1413) M. Jana Husa, ki jo češka literarna veda šteje za tekstno artikulaci-
jo vrhunca Husove pridigarske dejavnosti v češkem jeziku. Vzoru M. Jana
Husa je v letih husitske revolucije, tj. po prvi praški defenestraciji (1419) sle-
dil M. Jakoubek ze Stříbra (Jacobellus, 1375–1429). Učeni teolog, »radika-
lec Božjega zakona« in »mož božanskega spomina«, kot je bil znan med
sodobniki, je sicer pisal pretežno latinsko, toda v češko vernakularno knji-
ževnost se je vpisal z domnevnim avtorstvom postile Epištoly nedělní, též
výklad přes celý rok (1422–1428), predvsem pa je ostal v zgodovini reformi-
rane cerkve trajno zapisan kot tisti, ki je v njeno liturgijo prvi uvedel di-
stinktivno znamenje cerkvene reforme. Ob soglasju Husa in reformnega
krila Karlove univerze v Pragi je namreč v Týnski cerkvi v Pragi, kjer je bil
med 1415 in 1419 župnik, uveljavil obhajanje pod obema podobama – sub
utraque specie.
Za njim je tradicijo reformiranih postil v češkem jeziku nadaljeval M.
Jan Rokycana (1397–1471), sicer učenec M. Jacobella, kasneje pa tudi volje-
ni praški nadškof. M. Rokycana je najprej zaslovel kot teolog, cerkveni di-
plomat in govornik na koncilu v Baselu (1431–1439), postilsko tradicijo v če-
škem jeziku pa je nadaljeval z delom Postila na neděli a svátky. Knjiga je
obsegala pridige iz cerkvenega leta 1456–1457, ki so jih zapisali Rokycanovi
poslušalci, tekstna podoba te postile pa predstavlja vrhunec tedanje retor-
ske proze v češkem jeziku, in sicer tako zavoljo avtorjevega obvladovanja
retorične spretnosti kot zaradi živopisnega, nazornega in vernakularnemu
idiomu prilagojenega jezika ter sloga. V postili uči Rokycana svojega bralca
med drugim tudi, da naj skladno s perikopo iz Apd 5,29 primat pred pos-
vetno oblastjo daje Božji avtoriteti:
Toda kdo so vsi ti, ki svoje pravice, svoje navade, svoje običaje sta-
vijo pred voljo in naredbo Božjo? [...] Ja, pravijo, pravice papeške,
deželne, kraljevske, knežje, škofovske, baronske, viteške, duhovniš-
ke, meniške, nunske, še celo malih plemičev in meščanov pa vse do
kmetov – vsi ti se s svojimi pravicami rinejo pred Jezusa! Smrtnih
grehov nihče ne preganja, praznikov se ne posvečuje, obhajilo pod
18 Imenovanje Platine za bibliotekarja vatikanske knjižnice je likovno upodobljeno na
znameniti freski Melozza da Forlija, ok. 1477.
86
