Page 91 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti in njegovi konteksti ...
zi po cele noči s svojimi pajdaši in pijejo in igrajo in delajo neum-
nosti. In namesto da bi one odgovarjali od takih reči, še sami za-
čenjajo.« S tem me je spravil večkrat v nejevoljo in sem bil jezen na
njega in sem premišljeval, kako bi se mogel znesti nad njim. A ni-
sem se mogel domisliti, kako bi naredil. Enkrat pa mi je eden po-
vedal, kako hodi ta pridigar ponoči k eni ženski, da jo podse jemlje
in spi pri njej. In jaz, ko sem to slišal, sem vzel en bart nekaj tova-
rišev, ki stanujejo v kolegiju, in smo šli okoli desete ure do tiste hiše
in smo na silo vdrli. Tedaj je tisti menih hotel pobegniti, a ni imel
časa, da bi bil pobral svojo obleko, in je nag skočil skozi okno. Jaz
sem se tako smejal, da mi je pri ti priči voda ušla, in sem zaklical:
»Gospod pridigar, vzemite vendar Vaše pontifikalije!« Odzunaj so
ga tovariši po dreku povaljali in vrgli v vodo. Jaz pa sem jih pomi-
ril in rekel, naj obdržijo stvar zase. Pa pa sem jim pomagal, da smo
zapovrstjo nabrenkali tisto žensko. Vendar ne smete drugim pove-
dati, zato ker so bratje pridigarji zdaj na Vaši strani [Hardwin von
Grätz] zoper dohtarja [Johannesa] Reuchlina in branijo cerkev in
katoliško vero zopet te posvetne poete. (Sovre 1954a, 53–53)
Praeceptor Luther – pridiga in postila
Kajn je zaslišal vprašanje Vsevišnjega: »Kje je tvoj brat Abel?« (1 Mz 4,9).
Luther je o tem zagonetnem trenutku, ko Vsevladar sprašuje po krivdi, me-
nil: »Bog je govoril skozi Adama. [...] Naš Gospod Bog ne govori kot ljud-
je, nima ust, ampak spregovori skozi ljudi.« 20 Za Luthra je bil Adam prvi
znani pridigar,21 pridiganje in poslušanje Božje besede pa nekaj močno so-
rodnega prejetju zakramenta. Luther je menil, da človek s prižnice sicer sli-
ši človeški glas, toda tisti, ki v resnici govori, je Gospod:
Pridigarjeva usta in besede, ki jih slišim od njega, niso njegove; so
besede in sporočila Svetega Duha, skozi katere On deluje v meni in
me posvečuje. (navedeno po Frymire ibid., 27)
Poslušanje Besede je bilo za Luthra celo bolj pomembno od branja le-te, kaj-
ti slišati Božjo besedo je za učenega wittenberškega teologa pomenilo, da je
20 D. Martin Luthers Werke, Weimar 1883–1929, 48: 688.2–4: »Deus hoc locutus est per
Adam. [...] Unser Herr Gott redet nicht wie die menschen, hat kein maul, sed loqui-
tur per homines.«
21 Enako stališče je imel tudi Primož Trubar, ki je v Eni dolgi predguvori zapisal: »Za
Bugom ie Adam ta pervi pridigar tiga evangelia inu vere kersčanske bil.« (Vinkler
2012, 38)
91
zi po cele noči s svojimi pajdaši in pijejo in igrajo in delajo neum-
nosti. In namesto da bi one odgovarjali od takih reči, še sami za-
čenjajo.« S tem me je spravil večkrat v nejevoljo in sem bil jezen na
njega in sem premišljeval, kako bi se mogel znesti nad njim. A ni-
sem se mogel domisliti, kako bi naredil. Enkrat pa mi je eden po-
vedal, kako hodi ta pridigar ponoči k eni ženski, da jo podse jemlje
in spi pri njej. In jaz, ko sem to slišal, sem vzel en bart nekaj tova-
rišev, ki stanujejo v kolegiju, in smo šli okoli desete ure do tiste hiše
in smo na silo vdrli. Tedaj je tisti menih hotel pobegniti, a ni imel
časa, da bi bil pobral svojo obleko, in je nag skočil skozi okno. Jaz
sem se tako smejal, da mi je pri ti priči voda ušla, in sem zaklical:
»Gospod pridigar, vzemite vendar Vaše pontifikalije!« Odzunaj so
ga tovariši po dreku povaljali in vrgli v vodo. Jaz pa sem jih pomi-
ril in rekel, naj obdržijo stvar zase. Pa pa sem jim pomagal, da smo
zapovrstjo nabrenkali tisto žensko. Vendar ne smete drugim pove-
dati, zato ker so bratje pridigarji zdaj na Vaši strani [Hardwin von
Grätz] zoper dohtarja [Johannesa] Reuchlina in branijo cerkev in
katoliško vero zopet te posvetne poete. (Sovre 1954a, 53–53)
Praeceptor Luther – pridiga in postila
Kajn je zaslišal vprašanje Vsevišnjega: »Kje je tvoj brat Abel?« (1 Mz 4,9).
Luther je o tem zagonetnem trenutku, ko Vsevladar sprašuje po krivdi, me-
nil: »Bog je govoril skozi Adama. [...] Naš Gospod Bog ne govori kot ljud-
je, nima ust, ampak spregovori skozi ljudi.« 20 Za Luthra je bil Adam prvi
znani pridigar,21 pridiganje in poslušanje Božje besede pa nekaj močno so-
rodnega prejetju zakramenta. Luther je menil, da človek s prižnice sicer sli-
ši človeški glas, toda tisti, ki v resnici govori, je Gospod:
Pridigarjeva usta in besede, ki jih slišim od njega, niso njegove; so
besede in sporočila Svetega Duha, skozi katere On deluje v meni in
me posvečuje. (navedeno po Frymire ibid., 27)
Poslušanje Besede je bilo za Luthra celo bolj pomembno od branja le-te, kaj-
ti slišati Božjo besedo je za učenega wittenberškega teologa pomenilo, da je
20 D. Martin Luthers Werke, Weimar 1883–1929, 48: 688.2–4: »Deus hoc locutus est per
Adam. [...] Unser Herr Gott redet nicht wie die menschen, hat kein maul, sed loqui-
tur per homines.«
21 Enako stališče je imel tudi Primož Trubar, ki je v Eni dolgi predguvori zapisal: »Za
Bugom ie Adam ta pervi pridigar tiga evangelia inu vere kersčanske bil.« (Vinkler
2012, 38)
91
