Page 83 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 83
prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti in njegovi konteksti ...
Ne Trubarjevo prizadevanje ne Savinčeva prošnja za službo v domo-
vini ali za podporo kranjskih deželnih stanov nista bila uspešna, zato je
moral Savinec duhovniško službo s težavo opravljati na Nemškem, toda
tudi topogledno mu je pomogel Trubar.13 Osemnajstega novembra 1579 je
le nastopil službo pomožnega pridigarja (diakona) v Škocjanu pri Turjaku
na Dolenjskem, za kar mu je bila s strani deželnih stanov odmerjena tudi
plača – 45 goldinarjev. Ko je Škocjan leta 1585 postal Dalmatinova fara, je
Savinec tam ostal, in sicer kot nadomestnik, prejemal pa je tretjino dohod-
kov fare. Tudi po Dalmatinovi smrti (1589) v hierarhiji de facto delujoče
evangeličanske deželne cerkve ni napredoval, kajti škocjansko župnijo je
dobil Benedikt Pyroter, Savinec pa je še naprej ostal vikar. Zato se je leta
1595 v slovenskem predgovoru k Hišni postili podpisal kot »Andrei Savinic,
cerkovni služabnik«.
Dokument, ki bi izpričeval stopnjo izobrazbe, ki jo je Savinec formal-
no dosegel, ni znan, toda o Savinčevi jezikovni kompetenci poleg tekstne
podobe Hišne postile zgovorno govori vrsta referenc. V vsakdanji dušno-
pastirski dejavnosti je daljše časovno razdobje služboval na evangeličanski
fari s pretežnim slovensko govorečim prebivalstvom, kjer je verjetno moral
obvladati primeren nivo retorično umetelno izoblikovane slovenščine za
rabo v cerkvenem govorništvu; bil je redaktor Dalmatinovega Pentatevha
(1578); korektor Trubarjevega Tega celega Novega testamenta in tisti član re-
vizijske komisije za tisk Dalmatinove Biblije, ki je pripravil njen čistopis.
Ugotovoljeno je bilo, da je bil Savinec tudi glavni redaktor Hišne pos-
tile (1595), kar je razvidno iz njene jezikovne podobe, pa tudi iz njegovega
slovenskega predgovora, ki ga je datiral na »dan Primoža in Felicijana«, 9.
junija 1595. S tem je, kot se zdi, izpostavil simboliko avtorstva, saj je bil 9. ju-
nij godovni dan Primoža Trubarja in obeh njegovih sinov – Primoža ml. in
Felicijana, torej prevajalca in izdajatelja Hišne postile. Felicijan Trubar je v
Tübingen odpotoval že marca 1595, vendar se je tiskanje Postile moralo za-
četi kasneje, verjetno jeseni, kajti Felicijanov nemški predgovor, ki je moral
biti stavljen prav na koncu, je datiran »na dan sv. Simona in Jude«, torej 28.
oktobra (Glavan [1595] 1995, 6).
Post illa verba textus – žanr in njegove zgodovinske premene
Reformirana postila se kot tekstni žanr ne pojavi ex nihilo v premenah
časa in skozi razvoj zgolj luteranske cerkve na Nemškem. Perikope na
13 Prim. Elze 1897, 514.
83
Ne Trubarjevo prizadevanje ne Savinčeva prošnja za službo v domo-
vini ali za podporo kranjskih deželnih stanov nista bila uspešna, zato je
moral Savinec duhovniško službo s težavo opravljati na Nemškem, toda
tudi topogledno mu je pomogel Trubar.13 Osemnajstega novembra 1579 je
le nastopil službo pomožnega pridigarja (diakona) v Škocjanu pri Turjaku
na Dolenjskem, za kar mu je bila s strani deželnih stanov odmerjena tudi
plača – 45 goldinarjev. Ko je Škocjan leta 1585 postal Dalmatinova fara, je
Savinec tam ostal, in sicer kot nadomestnik, prejemal pa je tretjino dohod-
kov fare. Tudi po Dalmatinovi smrti (1589) v hierarhiji de facto delujoče
evangeličanske deželne cerkve ni napredoval, kajti škocjansko župnijo je
dobil Benedikt Pyroter, Savinec pa je še naprej ostal vikar. Zato se je leta
1595 v slovenskem predgovoru k Hišni postili podpisal kot »Andrei Savinic,
cerkovni služabnik«.
Dokument, ki bi izpričeval stopnjo izobrazbe, ki jo je Savinec formal-
no dosegel, ni znan, toda o Savinčevi jezikovni kompetenci poleg tekstne
podobe Hišne postile zgovorno govori vrsta referenc. V vsakdanji dušno-
pastirski dejavnosti je daljše časovno razdobje služboval na evangeličanski
fari s pretežnim slovensko govorečim prebivalstvom, kjer je verjetno moral
obvladati primeren nivo retorično umetelno izoblikovane slovenščine za
rabo v cerkvenem govorništvu; bil je redaktor Dalmatinovega Pentatevha
(1578); korektor Trubarjevega Tega celega Novega testamenta in tisti član re-
vizijske komisije za tisk Dalmatinove Biblije, ki je pripravil njen čistopis.
Ugotovoljeno je bilo, da je bil Savinec tudi glavni redaktor Hišne pos-
tile (1595), kar je razvidno iz njene jezikovne podobe, pa tudi iz njegovega
slovenskega predgovora, ki ga je datiral na »dan Primoža in Felicijana«, 9.
junija 1595. S tem je, kot se zdi, izpostavil simboliko avtorstva, saj je bil 9. ju-
nij godovni dan Primoža Trubarja in obeh njegovih sinov – Primoža ml. in
Felicijana, torej prevajalca in izdajatelja Hišne postile. Felicijan Trubar je v
Tübingen odpotoval že marca 1595, vendar se je tiskanje Postile moralo za-
četi kasneje, verjetno jeseni, kajti Felicijanov nemški predgovor, ki je moral
biti stavljen prav na koncu, je datiran »na dan sv. Simona in Jude«, torej 28.
oktobra (Glavan [1595] 1995, 6).
Post illa verba textus – žanr in njegove zgodovinske premene
Reformirana postila se kot tekstni žanr ne pojavi ex nihilo v premenah
časa in skozi razvoj zgolj luteranske cerkve na Nemškem. Perikope na
13 Prim. Elze 1897, 514.
83
