Page 82 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 82
izpod krivoverskega peresa
Trubar se je začel s prevajanjem te znamenite, recepcijsko izrazito us-
pešne Luthrove knjige morda ukvarjati po izidu Tega celega Novega testa-
menta (1582), ker pa je menil, da izdaje ne bo več dočakal, je svoja sinova
Primoža Trubarja ml. in Felicijana leta 1585 zavezal, da po smrti poskrbita
za izdajo njegovega zadnjega dela.9
Po očakovi smrti je tako, kot se zdi, rokopis s Felicijanom Trubarjem
in Jurijem Dalmatinom prišel na Kranjsko (Adam 2012, 77), »zadnja roka«
besedila pa je delo Felicijana Trubarja oziroma predvsem Andreja Savinca.
Slednji je rokopis uredil in za izdajo napisal tudi slovenski predgovor.
Savinec je bil eden od »manjših udov« protestantske gmajne na
Kranjskem. Rodil se je okoli 1550 v Ljubljani, letnica in kraj smrti pa sta
do danes ostala neugotovljena. V Ljubljani se je začel izobraževati, in si-
cer je obiskoval stanovsko šolo. Na univerzo v Tübingenu se je vpisal ob
Trubarjevi pomoči maja 1568 in bil imatrikuliran skupaj s Primožem
Trubarjem ml. in še z nekaterimi drugimi študenti z Goriške in Ljubljane
(Rupel 2013); študiral je preko Stipendia Tyfferni.10 Med študijem v nem-
škem univerzitetnem središču je pomagal Juriju Dalmatinu pregledati in
popraviti prevod Pentatevha,11 ki je nato leta 1578 izšel pri tiskarju Janžu
Mandelcu v Ljubljani (Dalmatin 1578). Tako je bila kranjskim deželnim sta-
novom s spremnim pismom 10. januarja 1572 predhodno najprej poslana
tudi prva knjiga Biblije, Geneza, ki pomeni za Trubarjevim Tem celim psal-
terjem Davidovim (1566) drugi prevod katere od bibličnih knjig Starega te-
stamenta v slovenski jezik. Andrej Savinec je bil njen redaktor. Šest dni
za Dalmatinom, 16. januarja 1572, pa je pismo krajnskim deželnim stano-
vom napisal še starosta »cerkve slovenskega jezika« na Kranjskem, Primož
Trubar. V njem je poleg poročila o napredku pri prevajanju Novega testa-
menta zapisano tudi naslednje:
Za to delo, za prepisovanje in korekture bi zelo potreboval Andreja
Savinca. Vaše milosti naj mu zaradi tega dela izkažejo milost in
naklonjenost, da bi si mogel kupiti obleko in povrniti svoje dolgove.12
9 Rupel 1962, 219; prim. Elze 1863, 52.
10 Prim. Regierungsgeschichte der Herzog Christoph zu Würtemberg 1818, 8–10.
11 Prim. pismo Jurija Dalmatina kranjskim odbornikom, 10. januarja 1572, Esslingen.
Izvirnik: AS 2, Stan., arh., fasc. 54/2, sn. 1, fotografija NUK, Ms 22/57 (Rajhman
1997, 53–58).
12 Primož Trubar kranjskemu deželnemu glavarju, oskrbniku in odbornikom, 16. ja-
nuarja 1572, Derendingen. Izvirnik, tuja roka, razen podpisa (Primus Truber, m. s.
subscripsit). AS 2, Stan., arh., I. registratura, šk. 92 (fasc. 54/3–1), fotografija NUK,
Ms 1061, št. 31 (Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 313–15).
82
Trubar se je začel s prevajanjem te znamenite, recepcijsko izrazito us-
pešne Luthrove knjige morda ukvarjati po izidu Tega celega Novega testa-
menta (1582), ker pa je menil, da izdaje ne bo več dočakal, je svoja sinova
Primoža Trubarja ml. in Felicijana leta 1585 zavezal, da po smrti poskrbita
za izdajo njegovega zadnjega dela.9
Po očakovi smrti je tako, kot se zdi, rokopis s Felicijanom Trubarjem
in Jurijem Dalmatinom prišel na Kranjsko (Adam 2012, 77), »zadnja roka«
besedila pa je delo Felicijana Trubarja oziroma predvsem Andreja Savinca.
Slednji je rokopis uredil in za izdajo napisal tudi slovenski predgovor.
Savinec je bil eden od »manjših udov« protestantske gmajne na
Kranjskem. Rodil se je okoli 1550 v Ljubljani, letnica in kraj smrti pa sta
do danes ostala neugotovljena. V Ljubljani se je začel izobraževati, in si-
cer je obiskoval stanovsko šolo. Na univerzo v Tübingenu se je vpisal ob
Trubarjevi pomoči maja 1568 in bil imatrikuliran skupaj s Primožem
Trubarjem ml. in še z nekaterimi drugimi študenti z Goriške in Ljubljane
(Rupel 2013); študiral je preko Stipendia Tyfferni.10 Med študijem v nem-
škem univerzitetnem središču je pomagal Juriju Dalmatinu pregledati in
popraviti prevod Pentatevha,11 ki je nato leta 1578 izšel pri tiskarju Janžu
Mandelcu v Ljubljani (Dalmatin 1578). Tako je bila kranjskim deželnim sta-
novom s spremnim pismom 10. januarja 1572 predhodno najprej poslana
tudi prva knjiga Biblije, Geneza, ki pomeni za Trubarjevim Tem celim psal-
terjem Davidovim (1566) drugi prevod katere od bibličnih knjig Starega te-
stamenta v slovenski jezik. Andrej Savinec je bil njen redaktor. Šest dni
za Dalmatinom, 16. januarja 1572, pa je pismo krajnskim deželnim stano-
vom napisal še starosta »cerkve slovenskega jezika« na Kranjskem, Primož
Trubar. V njem je poleg poročila o napredku pri prevajanju Novega testa-
menta zapisano tudi naslednje:
Za to delo, za prepisovanje in korekture bi zelo potreboval Andreja
Savinca. Vaše milosti naj mu zaradi tega dela izkažejo milost in
naklonjenost, da bi si mogel kupiti obleko in povrniti svoje dolgove.12
9 Rupel 1962, 219; prim. Elze 1863, 52.
10 Prim. Regierungsgeschichte der Herzog Christoph zu Würtemberg 1818, 8–10.
11 Prim. pismo Jurija Dalmatina kranjskim odbornikom, 10. januarja 1572, Esslingen.
Izvirnik: AS 2, Stan., arh., fasc. 54/2, sn. 1, fotografija NUK, Ms 22/57 (Rajhman
1997, 53–58).
12 Primož Trubar kranjskemu deželnemu glavarju, oskrbniku in odbornikom, 16. ja-
nuarja 1572, Derendingen. Izvirnik, tuja roka, razen podpisa (Primus Truber, m. s.
subscripsit). AS 2, Stan., arh., I. registratura, šk. 92 (fasc. 54/3–1), fotografija NUK,
Ms 1061, št. 31 (Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 313–15).
82
