Page 95 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti in njegovi konteksti ...
po naturi (zakai onu se more iz kunšti gvišnu poprej vejditi, preden
se onu zgody),[28] taku je tu vsaj enu znameinje, kakor tu Christus
sam očitu izlaga v tem evangelistu s. Matevžu. Ampak raven le-ti-
ga mogo na sonci tudi takova znameinja se zgoditi, katera se ne
mogo poprej vejditi, temuč ona se naglu pergode inu semkai pri-
do zuper vso kunšt ter pratik, kakor tu merkneinje h timu čassu,
kadar je Christus na križi vissil. Zakai ta kunšt deržy v sebi, de tu
merkneinje na sonci se more zgoditi v začetku te lunæ, kadar se ta
mesec začne inu ta luna nova postane. Kadar se onu pag zgody v
polni luni, kakor ta isti krat, ali na enim drugim dnevi v luni, taku
tu istu nej po naturi. Zatu je takovu merknen je enu sussebnu veli-
ku čudu bilu. Aku my uže timu glih nejsmo vidili, taku se vsaj more
onu cilu skoraj zgoditi inu my smo le-tu lejtu, ker je minilu, veli-
ku druzih čudnih ričy vidili, kateru je vse nenavadnu inu čudnu,
kakor de bi ena mavra okuli sonca imejla ijti, de se tu sonce dily
inu veliku sonc bode videnu [poudaril J. V.] etc. (Trubar [1595] v
Vinkler, Šetinc in Javornik 2015, 38)
Za tekstnokritično določitev prevodnih virov Trubarjeve Hišne postile
je bolj kot zgoraj komentirana pomembna pasaža v kurzivi:
le-tu lejtu, ker je minilu, veliku druzih čudnih ričy vidili, kateru je
vse nenavadnu inu čudnu, kakor de bi ena mavra okuli sonca imej-
la ijti, de se tu sonce dily inu veliku sonc bode videnu.
28 Luther je imel v mislih astronomsko predvidljivost sončevega in luninega mrka. V
srednji Evropi, natančneje na dunajski univerzi, je bila tedaj v veljavi Ptolomejeva te-
orija planetov (tj. sonce, planeti in zvezde krožijo okoli Zemlje), katero sta na podla-
gi opazovanj predelala Georg von Peuerbach (1423–1461) in njegov bavarski učenec,
čudežni otrok Regiomontanus (Johannes Müller von Königsberg,1436–1476). Sku-
paj sta leta 1457 opazovala lunin mrk, ki pa se je pojavil osem minut pred napoved-
jo po dotedaj najbolj točnih Alfonzovih tablicah iz 13. stoletja. Rezultat opazovanja
je bila sestava nove tabele mrkov (Tabulae ecclipsium, 1459). Peuerbachovo in Regi-
omontanovo teorijo je kasneje v Krakovu poslušal Nikolaj Kopernik (1473–1543), na
Dunaju pa Andrej Perlah (1490–1551). Slednji je ob izdatnem mecenstvu takratne-
ga dunajskega škofa Jurija Slatkonje izdajal almanahe (efemeride) o astronomiji ter
prepisoval dela predhodnikov (Perlahova dela so dostopna na Europeani). K astro-
nomiji, ki je (tedaj) predstavljala zmožnost »preroškosti«, so se ob kriznih dogodkih
zatekali tudi na tamkajšnjem dvoru Maksimilijana I. V dobi turških obleganj Duna-
ja (1529) je Perlah izdal latinski (kasneje še nemški) spis o vplivu sončevega in luni-
nega mrka (nemška izdaja dostopna na: http://digital.slub-dresden.de/werkansicht/
dlf/3040/1/) (Južnič 2007, 23). Blaž Javornik, op. 97, v Vinkler, Šetinc in Javornik
2015, 38.
95
po naturi (zakai onu se more iz kunšti gvišnu poprej vejditi, preden
se onu zgody),[28] taku je tu vsaj enu znameinje, kakor tu Christus
sam očitu izlaga v tem evangelistu s. Matevžu. Ampak raven le-ti-
ga mogo na sonci tudi takova znameinja se zgoditi, katera se ne
mogo poprej vejditi, temuč ona se naglu pergode inu semkai pri-
do zuper vso kunšt ter pratik, kakor tu merkneinje h timu čassu,
kadar je Christus na križi vissil. Zakai ta kunšt deržy v sebi, de tu
merkneinje na sonci se more zgoditi v začetku te lunæ, kadar se ta
mesec začne inu ta luna nova postane. Kadar se onu pag zgody v
polni luni, kakor ta isti krat, ali na enim drugim dnevi v luni, taku
tu istu nej po naturi. Zatu je takovu merknen je enu sussebnu veli-
ku čudu bilu. Aku my uže timu glih nejsmo vidili, taku se vsaj more
onu cilu skoraj zgoditi inu my smo le-tu lejtu, ker je minilu, veli-
ku druzih čudnih ričy vidili, kateru je vse nenavadnu inu čudnu,
kakor de bi ena mavra okuli sonca imejla ijti, de se tu sonce dily
inu veliku sonc bode videnu [poudaril J. V.] etc. (Trubar [1595] v
Vinkler, Šetinc in Javornik 2015, 38)
Za tekstnokritično določitev prevodnih virov Trubarjeve Hišne postile
je bolj kot zgoraj komentirana pomembna pasaža v kurzivi:
le-tu lejtu, ker je minilu, veliku druzih čudnih ričy vidili, kateru je
vse nenavadnu inu čudnu, kakor de bi ena mavra okuli sonca imej-
la ijti, de se tu sonce dily inu veliku sonc bode videnu.
28 Luther je imel v mislih astronomsko predvidljivost sončevega in luninega mrka. V
srednji Evropi, natančneje na dunajski univerzi, je bila tedaj v veljavi Ptolomejeva te-
orija planetov (tj. sonce, planeti in zvezde krožijo okoli Zemlje), katero sta na podla-
gi opazovanj predelala Georg von Peuerbach (1423–1461) in njegov bavarski učenec,
čudežni otrok Regiomontanus (Johannes Müller von Königsberg,1436–1476). Sku-
paj sta leta 1457 opazovala lunin mrk, ki pa se je pojavil osem minut pred napoved-
jo po dotedaj najbolj točnih Alfonzovih tablicah iz 13. stoletja. Rezultat opazovanja
je bila sestava nove tabele mrkov (Tabulae ecclipsium, 1459). Peuerbachovo in Regi-
omontanovo teorijo je kasneje v Krakovu poslušal Nikolaj Kopernik (1473–1543), na
Dunaju pa Andrej Perlah (1490–1551). Slednji je ob izdatnem mecenstvu takratne-
ga dunajskega škofa Jurija Slatkonje izdajal almanahe (efemeride) o astronomiji ter
prepisoval dela predhodnikov (Perlahova dela so dostopna na Europeani). K astro-
nomiji, ki je (tedaj) predstavljala zmožnost »preroškosti«, so se ob kriznih dogodkih
zatekali tudi na tamkajšnjem dvoru Maksimilijana I. V dobi turških obleganj Duna-
ja (1529) je Perlah izdal latinski (kasneje še nemški) spis o vplivu sončevega in luni-
nega mrka (nemška izdaja dostopna na: http://digital.slub-dresden.de/werkansicht/
dlf/3040/1/) (Južnič 2007, 23). Blaž Javornik, op. 97, v Vinkler, Šetinc in Javornik
2015, 38.
95
