Page 96 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 96
izpod krivoverskega peresa
Luther namreč opiše optično-astronomski pojav parhelij (pasonce), pri
katerem nastanejo svetle točke na nebu (mavrica), pogosto na svetlečem
obroču okoli sonca. Upodobitev treh sonc je Luther morda lahko videl v
Nürnberški kroniki Hartmanna Schedela (1440–1514), izdani leta 1493. Prvi
izčrpnejši opis parhelija (podoben Luthrovemu) je podal leta 1534 tirol-
ski prekrščevalec Jakob Hutter (1500–1536), ki je fenomen opazoval v kraju
Hustopeče na Moravskem leto poprej (1533). Hkrati omenjeni opis tudi raz-
kriva, iz katere tedanje nemške izdaje Hišne postile je morda črpal Trubar.
To sta verjetno bili bodisi augsburška izdaja iz leta 1545 bodisi nürn
berška iz leta 1549, morda ponatisi slednje iz let 1554, 1561 ali 1564, saj je v njej
tedaj neznani parhelij opisan takole:
Und wir haben dise jar uber vil andere wunderliche dinge gesehen,
welches alles ungewönlich unt seltzam ist. Als das ein Regenbog
umb die Sonne gehen sol, das die Sonne sich gleich teylen und vil
Sonnen gesehen werden. (Luther 1545),29
In v tem letu, ki je za nami, smo videli veliko čudnih reči, katere so
vse neobičajne in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli sonca šla,
sonce se deli in videlo se je veliko sonc.
V nürnberški izdaji leta 1544, ki jo je Luther še dočakal, je omenjena pasa-
ža zapisana nekoliko drugače:
Und wir haben dise zwentzig jar uber vil ander wunderlichs din-
gs gesehen, welches alles ungewönlich und seltzam ist. Als das ein
Regenbog umb die Sonne gehen sol, das die Son[n] sich gleich teylen
und vile Sonnen gesehen werden. (Luther 1545, IV–V)
In v teh dvajsetih letih, ki so za nami, smo videli veliko čudnih reči,
katere so vse neobičajne in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli
sonca šla, sonce se deli in videlo se je veliko sonc.
Verjetno je šlo za napako v tisku, saj je malo verjetno, da je Trubar nameno-
ma izpuščal besede »zwenzig oder dreyzig« oziroma njun zapis z rimskimi
številkami. Poznejši ponatisi namreč sledijo izdaji iz leta 1544, bolje so opi-
sani tudi astronomski fenomeni. Za primerjavo se velja ozreti v wittenber-
ško izdajo postile iz leta 1552, kjer je izvirni Luthrov tekst (vsaj) v tej pasa-
ži precej obogaten in pri razlagi astronomskih fenomenih že specifičnejši:
29 Luther 1545, V; n. d., Nürnberg 1549, VI; n. d., Nürnberg 1552, V; n. d., Nürnberg
1561, VI; Nürnberg 1564, VI.
96
Luther namreč opiše optično-astronomski pojav parhelij (pasonce), pri
katerem nastanejo svetle točke na nebu (mavrica), pogosto na svetlečem
obroču okoli sonca. Upodobitev treh sonc je Luther morda lahko videl v
Nürnberški kroniki Hartmanna Schedela (1440–1514), izdani leta 1493. Prvi
izčrpnejši opis parhelija (podoben Luthrovemu) je podal leta 1534 tirol-
ski prekrščevalec Jakob Hutter (1500–1536), ki je fenomen opazoval v kraju
Hustopeče na Moravskem leto poprej (1533). Hkrati omenjeni opis tudi raz-
kriva, iz katere tedanje nemške izdaje Hišne postile je morda črpal Trubar.
To sta verjetno bili bodisi augsburška izdaja iz leta 1545 bodisi nürn
berška iz leta 1549, morda ponatisi slednje iz let 1554, 1561 ali 1564, saj je v njej
tedaj neznani parhelij opisan takole:
Und wir haben dise jar uber vil andere wunderliche dinge gesehen,
welches alles ungewönlich unt seltzam ist. Als das ein Regenbog
umb die Sonne gehen sol, das die Sonne sich gleich teylen und vil
Sonnen gesehen werden. (Luther 1545),29
In v tem letu, ki je za nami, smo videli veliko čudnih reči, katere so
vse neobičajne in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli sonca šla,
sonce se deli in videlo se je veliko sonc.
V nürnberški izdaji leta 1544, ki jo je Luther še dočakal, je omenjena pasa-
ža zapisana nekoliko drugače:
Und wir haben dise zwentzig jar uber vil ander wunderlichs din-
gs gesehen, welches alles ungewönlich und seltzam ist. Als das ein
Regenbog umb die Sonne gehen sol, das die Son[n] sich gleich teylen
und vile Sonnen gesehen werden. (Luther 1545, IV–V)
In v teh dvajsetih letih, ki so za nami, smo videli veliko čudnih reči,
katere so vse neobičajne in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli
sonca šla, sonce se deli in videlo se je veliko sonc.
Verjetno je šlo za napako v tisku, saj je malo verjetno, da je Trubar nameno-
ma izpuščal besede »zwenzig oder dreyzig« oziroma njun zapis z rimskimi
številkami. Poznejši ponatisi namreč sledijo izdaji iz leta 1544, bolje so opi-
sani tudi astronomski fenomeni. Za primerjavo se velja ozreti v wittenber-
ško izdajo postile iz leta 1552, kjer je izvirni Luthrov tekst (vsaj) v tej pasa-
ži precej obogaten in pri razlagi astronomskih fenomenih že specifičnejši:
29 Luther 1545, V; n. d., Nürnberg 1549, VI; n. d., Nürnberg 1552, V; n. d., Nürnberg
1561, VI; Nürnberg 1564, VI.
96
