Page 97 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti in njegovi konteksti ...
Wie man denn in den nehern xx. oder xxx. jaren viel wunderli-
cher, seltzamer gesicht und zeichen hin und wider gesehen hat, als
viel seltzamer Regenbogen und ander zeihen, Creuz, zwo oder drey
Sonnen, Stern schiessen, Cometen auff ein ander folgend, fewrigen
Himmel, blutrote Sonnen, etlicher zeit und tage an einander, one
das, so noch teglich geschehen kan. (Luther 1545, 12)
Kakor smo videli veliko čudežev v naslednjih dvajsetih ali tridese-
tih letih, tu in tam nenavadnih izrazov in znakov, kot veliko nena-
vadnih mavric in drugih znakov, sledili so eden drugemu križ, dva
ali tri sonca, utrinki, kometi, precej časa in dni zaporedoma og-
njeno nebo, krvavordeče sonce, brez tistega, kar dnevno videvamo.
Pasaža v jenski izdaji 1559 se ujema z nürnberško iz leta 1544. Obsežnejša in
zahtevnejša primerjalna tekstna kritika (ugotavljanje tiskarskih napak, ka-
terih interpret Trubar ni nujno prenašal v slovensko prevodno besedilo) bi
morda pripeljala do natančnejše genealoške tekstne določitve izdaj(e) pos-
til(e), iz katere je črpal Trubar.30
O Trubarjevem prevajalskem postopu pri prevajanju Hišne postile je
bilo doslej napisanega precej tehtnega (Merše 2015, 7–34). Razlike med nem-
ško predlogo in slovenskim besedilom, kot ga je artikuliral Trubar (ni pa
bilo nikoli razjasnjeno in ob odsotnosti Trubarjevega rokopisa Hišne posti-
le niti ni mogoče ugotoviti, ali je med Trubarjevim prevodom in natisnje-
no obliko kakršna koli razlika, kajti objavljeno besedilo v Hišni postili ni
Trubarjeva, temveč Savinčeva »zadnja roka«!), so: prevodne razširitve, opra-
vljene z namenom, da bi bil prevod razumljiv; med njimi so najpogostej-
ši sopomenski pari (dvojna formula) in veččlenski naštevalni nizi (Merše
2015, 8); opuščanje dvojnih in trojnih formul oz. daljših, veččlenskih nizov
ter nadomeščanja sopomenskih ali blizupomenskih parov in nizov bodi-
si z enim samim poimenovanjem (najpogosteje glagolskim, lahko tudi sa-
mostalniškim, pridevniškim, opisnim itd.) ali s člensko okrajšanim (Merše
2015, 15); razlike v izbiri besedja (Merše 2015, 17); posegi v stalne besedne zve-
ze (Merše 2015, 24) in vsebinske podomačitve in prilagoditve, narejene z na-
menom, da bi bila vsebina lažje dojemljiva in v čim večji meri razumlje-
na (npr. Luthrov Teutſchland, tj. »nemška dežela« postane pri Trubarju
Kranjska dežela) (Merše 2015, 27).
30 Blaž Javornik, op. 99, v Vinkler, Šetinc in Javornik 2015, 38–39. Zgornja analiza opi-
sa parhelija in kritika virov je v celoti avtorsko delo Blaža Javornika.
97
Wie man denn in den nehern xx. oder xxx. jaren viel wunderli-
cher, seltzamer gesicht und zeichen hin und wider gesehen hat, als
viel seltzamer Regenbogen und ander zeihen, Creuz, zwo oder drey
Sonnen, Stern schiessen, Cometen auff ein ander folgend, fewrigen
Himmel, blutrote Sonnen, etlicher zeit und tage an einander, one
das, so noch teglich geschehen kan. (Luther 1545, 12)
Kakor smo videli veliko čudežev v naslednjih dvajsetih ali tridese-
tih letih, tu in tam nenavadnih izrazov in znakov, kot veliko nena-
vadnih mavric in drugih znakov, sledili so eden drugemu križ, dva
ali tri sonca, utrinki, kometi, precej časa in dni zaporedoma og-
njeno nebo, krvavordeče sonce, brez tistega, kar dnevno videvamo.
Pasaža v jenski izdaji 1559 se ujema z nürnberško iz leta 1544. Obsežnejša in
zahtevnejša primerjalna tekstna kritika (ugotavljanje tiskarskih napak, ka-
terih interpret Trubar ni nujno prenašal v slovensko prevodno besedilo) bi
morda pripeljala do natančnejše genealoške tekstne določitve izdaj(e) pos-
til(e), iz katere je črpal Trubar.30
O Trubarjevem prevajalskem postopu pri prevajanju Hišne postile je
bilo doslej napisanega precej tehtnega (Merše 2015, 7–34). Razlike med nem-
ško predlogo in slovenskim besedilom, kot ga je artikuliral Trubar (ni pa
bilo nikoli razjasnjeno in ob odsotnosti Trubarjevega rokopisa Hišne posti-
le niti ni mogoče ugotoviti, ali je med Trubarjevim prevodom in natisnje-
no obliko kakršna koli razlika, kajti objavljeno besedilo v Hišni postili ni
Trubarjeva, temveč Savinčeva »zadnja roka«!), so: prevodne razširitve, opra-
vljene z namenom, da bi bil prevod razumljiv; med njimi so najpogostej-
ši sopomenski pari (dvojna formula) in veččlenski naštevalni nizi (Merše
2015, 8); opuščanje dvojnih in trojnih formul oz. daljših, veččlenskih nizov
ter nadomeščanja sopomenskih ali blizupomenskih parov in nizov bodi-
si z enim samim poimenovanjem (najpogosteje glagolskim, lahko tudi sa-
mostalniškim, pridevniškim, opisnim itd.) ali s člensko okrajšanim (Merše
2015, 15); razlike v izbiri besedja (Merše 2015, 17); posegi v stalne besedne zve-
ze (Merše 2015, 24) in vsebinske podomačitve in prilagoditve, narejene z na-
menom, da bi bila vsebina lažje dojemljiva in v čim večji meri razumlje-
na (npr. Luthrov Teutſchland, tj. »nemška dežela« postane pri Trubarju
Kranjska dežela) (Merše 2015, 27).
30 Blaž Javornik, op. 99, v Vinkler, Šetinc in Javornik 2015, 38–39. Zgornja analiza opi-
sa parhelija in kritika virov je v celoti avtorsko delo Blaža Javornika.
97
