Page 28 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
o »znati« (Delors 1996, 37). Na podlagi literature nekaterih najvidnejših
tujih in domačih strokovnjakov s področja upravljanja različnosti različnih
strok (Castells 2002; Galtung 2000; Iršič 2004; Smith 2005; Weinstein 2011)
in kritične analize evropskih ter slovenskih dokumentov, na katerih slo-
ni slovenski šolski sistem, smo prišli do zaključka, da je ena izmed dimen-
zij različnosti, ki bi jo bilo vmesno razvijati, identiteta. Tako smo med dija-
ki četrtega letnika na izbranih obalnih srednjih šolah izvedli kvantitativno
raziskavo s prej pripravljenim spletnim vprašalnikom. Želeli smo namreč
ugotoviti, kako dijaki sprejemajo svojo in tujo identiteto in kateri dejavni-
ki po njihovem mnenju vplivajo na oblikovanje le-te v različnih življenj-
skih obdobjih. Dobljene rezultate bomo uporabili kot iztočnico za pripra-
vo učnih gradiv.
1. Teoretični okvir
1.1 Identiteta, skupnost in jezik v času globalizacije
Zdi se, da se v času globalizacije v ospredje postavlja individualistična fi-
lozofija bivanja in na prvo mesto stopa «jaz«, »oni« (drugi) pa so vse pre-
večkrat videni kot nekakšno nujno zlo, ki nam onemogočajo, da bi se kot
posamezniki in kot skupnost razvili v svoji polnosti. Begunska kriza in mi-
gracije ne prispevajo k videnju drugačnosti kot vrednoti, ampak v naša živ-
ljenja vnašajo strah pred drugim in drugačnim, ki nam na tak ali drugačen
način jemlje težko priborjene pravice, kar neizbežno vodi v konflikte, ki pa
bi jih bilo potrebno jemati kot del vsakdana, se z njimi soočati in se jih nau-
čiti reševati (Galtung 2000; Iršič 2004). V članku Simóna Weinsteina (2011)
s pomenljivim naslovom »Boj za identiteto in skupnost ob izgubi pomena
nacionalne države v času globalizacije« avtor ugotavlja, kako težko je opre-
deliti skupnost in identiteto v času globalizacije. Dobra plat globalizacije je,
po avtorjevem mnenju, da smo se začeli bolj zavedati različnosti in raznoli-
kosti identitet, kar pa je, žal, po drugi strani prispevalo k nastanku vse za-
prtejših in netolerantnejših skupnosti. Globalizacija lahko zelo negativno
vpliva na identitete posameznikov, saj v obupani želji po ohranitvi lastne
identitete vzbuja čustva diskriminacije in tekmovalnosti. Castells (2000)
ugotavlja, da v dobi globalizacije nacionalne države vse bolj izgubljajo vlo-
go tistega elementa, ki oblikuje identiteto in opozarja, da imamo opraviti z
dvema vrstama ljudi: s tistimi, ki se povezujejo (tudi na medmrežju), to so
predvsem mladina, izobraženci, študenti, in s tistimi, ki te možnosti nima-
jo ali jih ta ne zanima. Globalizacija torej ne vpliva na vse prebivalce plane-
ta enako kakor tudi ne drugi elementi, ki vplivajo na oblikovanje identitete.
404
tujih in domačih strokovnjakov s področja upravljanja različnosti različnih
strok (Castells 2002; Galtung 2000; Iršič 2004; Smith 2005; Weinstein 2011)
in kritične analize evropskih ter slovenskih dokumentov, na katerih slo-
ni slovenski šolski sistem, smo prišli do zaključka, da je ena izmed dimen-
zij različnosti, ki bi jo bilo vmesno razvijati, identiteta. Tako smo med dija-
ki četrtega letnika na izbranih obalnih srednjih šolah izvedli kvantitativno
raziskavo s prej pripravljenim spletnim vprašalnikom. Želeli smo namreč
ugotoviti, kako dijaki sprejemajo svojo in tujo identiteto in kateri dejavni-
ki po njihovem mnenju vplivajo na oblikovanje le-te v različnih življenj-
skih obdobjih. Dobljene rezultate bomo uporabili kot iztočnico za pripra-
vo učnih gradiv.
1. Teoretični okvir
1.1 Identiteta, skupnost in jezik v času globalizacije
Zdi se, da se v času globalizacije v ospredje postavlja individualistična fi-
lozofija bivanja in na prvo mesto stopa «jaz«, »oni« (drugi) pa so vse pre-
večkrat videni kot nekakšno nujno zlo, ki nam onemogočajo, da bi se kot
posamezniki in kot skupnost razvili v svoji polnosti. Begunska kriza in mi-
gracije ne prispevajo k videnju drugačnosti kot vrednoti, ampak v naša živ-
ljenja vnašajo strah pred drugim in drugačnim, ki nam na tak ali drugačen
način jemlje težko priborjene pravice, kar neizbežno vodi v konflikte, ki pa
bi jih bilo potrebno jemati kot del vsakdana, se z njimi soočati in se jih nau-
čiti reševati (Galtung 2000; Iršič 2004). V članku Simóna Weinsteina (2011)
s pomenljivim naslovom »Boj za identiteto in skupnost ob izgubi pomena
nacionalne države v času globalizacije« avtor ugotavlja, kako težko je opre-
deliti skupnost in identiteto v času globalizacije. Dobra plat globalizacije je,
po avtorjevem mnenju, da smo se začeli bolj zavedati različnosti in raznoli-
kosti identitet, kar pa je, žal, po drugi strani prispevalo k nastanku vse za-
prtejših in netolerantnejših skupnosti. Globalizacija lahko zelo negativno
vpliva na identitete posameznikov, saj v obupani želji po ohranitvi lastne
identitete vzbuja čustva diskriminacije in tekmovalnosti. Castells (2000)
ugotavlja, da v dobi globalizacije nacionalne države vse bolj izgubljajo vlo-
go tistega elementa, ki oblikuje identiteto in opozarja, da imamo opraviti z
dvema vrstama ljudi: s tistimi, ki se povezujejo (tudi na medmrežju), to so
predvsem mladina, izobraženci, študenti, in s tistimi, ki te možnosti nima-
jo ali jih ta ne zanima. Globalizacija torej ne vpliva na vse prebivalce plane-
ta enako kakor tudi ne drugi elementi, ki vplivajo na oblikovanje identitete.
404
