Page 32 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
o skupnim družbenim in političnim ciljem, ki med pripadniki skupnos-
ti krepijo občutke solidarnosti (Žagar 2003). V globaliziranem svetu, kot je
naš, ljudje zagrabijo svoje identitete in menijo, da so bistvenega pomena za
njihovo življenje. V prid tej izjavi govorijo statistični podatki pa tudi druž-
beni in politični konflikti (nenasilni ali nasilni), ki prikazujejo dramati-
čen zemljevid konvulzivnega človeštva. Konflikti skoraj vedno izbruhnejo,
ko želimo ubraniti napadene identitete (Castells 2003). Avtorji priročnika
Costruire una pace (2007) med vzroke za konflikte naštevajo: interese, vred-
note, emocije in identitete (kdo smo mi in kdo so oni); v Priročniku o trans-
formaciji nasilja (2011, 13) pa je navedeno, da se pri nenasilnem upravljanju
s konflikti mnogokrat pojavi problem, da so v ljudeh zasidrana ustaljena
zmotna prepričanja. Najpogostejša so sledeča: skupinske identitete se ne
spreminjajo; konflikt je največkrat igra s končnim rezultatom nič, kjer torej
eden zmaga, drugi pa zgubi; nasilje je najpogostejši, največkrat najučinko-
vitejši, mnogokrat edini način za upravljanje s konflikti. Na tem mestu bi se
osredotočili na prepričanje, da se skupinske identitete ne spreminjajo, kar
je zaskrbljujoče dejstvo. A. Sen (2009) se sprašuje, zakaj je v današnji druž-
bi toliko nasilja. Pri iskanju odgovora se osredotoča na kulturno plat nasi-
lja, ki ga sproži določeno razumevanje identitete posameznika in njegove
družbene skupine, po katerem posameznika opredeljuje le ena neogibna in
nespremenljiva identiteta oz. kategorija (verska, rasna, politična, civilizacij-
ska, narodna, spolna itd.). Ne preseneča torej dejstvo, da pride do napeto-
sti, konfliktov ali nasilja, ko se mora posameznik ali skupina s tako ozkim
razmišljanjem, ki ni v skladu z resničnim, aktualnim stanjem, soočati s t.
i. sodobnimi pluralnimi identitetami. A. Sen meni, da nam le upoštevanje
pluralnih identitet omogoča »upanje na slogo v sodobnem svetu« in da lah-
ko le na tej podlagi gradimo drugačne gospodarske, politične in družbene
odnose, v katerih ne bo prihajalo do konfliktov in nasilja zaradi sovraštva
do drugačnosti ter drugosti.
1.2 Poučevanje/učenje italijanskega jezika in vzgoja za različnost
Med kritičnim branjem nekaterih izbranih evropskih in slovenskih doku-
mentov,1 na katerih sloni slovenski šolski sistem, smo bili pozorni predvsem
1 Seznam analiziranih dokumentov: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki
Sloveniji (2011); Bela knjiga o medkulturnem dialogu (White Paper on Intercultural
Dialogue) (2008); Skupni Evropski referenčni okvir za učenje jezikov (Common Euro-
pean Framework of Reference for Languages: Learning, Teaching, Assessment) (2011),
Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtec in šole (2012), Evropska listina o
regionalnih ali manjšinskih jezikih (1992), Priporočilo Evropskega parlamenta in Sve-
408
ti krepijo občutke solidarnosti (Žagar 2003). V globaliziranem svetu, kot je
naš, ljudje zagrabijo svoje identitete in menijo, da so bistvenega pomena za
njihovo življenje. V prid tej izjavi govorijo statistični podatki pa tudi druž-
beni in politični konflikti (nenasilni ali nasilni), ki prikazujejo dramati-
čen zemljevid konvulzivnega človeštva. Konflikti skoraj vedno izbruhnejo,
ko želimo ubraniti napadene identitete (Castells 2003). Avtorji priročnika
Costruire una pace (2007) med vzroke za konflikte naštevajo: interese, vred-
note, emocije in identitete (kdo smo mi in kdo so oni); v Priročniku o trans-
formaciji nasilja (2011, 13) pa je navedeno, da se pri nenasilnem upravljanju
s konflikti mnogokrat pojavi problem, da so v ljudeh zasidrana ustaljena
zmotna prepričanja. Najpogostejša so sledeča: skupinske identitete se ne
spreminjajo; konflikt je največkrat igra s končnim rezultatom nič, kjer torej
eden zmaga, drugi pa zgubi; nasilje je najpogostejši, največkrat najučinko-
vitejši, mnogokrat edini način za upravljanje s konflikti. Na tem mestu bi se
osredotočili na prepričanje, da se skupinske identitete ne spreminjajo, kar
je zaskrbljujoče dejstvo. A. Sen (2009) se sprašuje, zakaj je v današnji druž-
bi toliko nasilja. Pri iskanju odgovora se osredotoča na kulturno plat nasi-
lja, ki ga sproži določeno razumevanje identitete posameznika in njegove
družbene skupine, po katerem posameznika opredeljuje le ena neogibna in
nespremenljiva identiteta oz. kategorija (verska, rasna, politična, civilizacij-
ska, narodna, spolna itd.). Ne preseneča torej dejstvo, da pride do napeto-
sti, konfliktov ali nasilja, ko se mora posameznik ali skupina s tako ozkim
razmišljanjem, ki ni v skladu z resničnim, aktualnim stanjem, soočati s t.
i. sodobnimi pluralnimi identitetami. A. Sen meni, da nam le upoštevanje
pluralnih identitet omogoča »upanje na slogo v sodobnem svetu« in da lah-
ko le na tej podlagi gradimo drugačne gospodarske, politične in družbene
odnose, v katerih ne bo prihajalo do konfliktov in nasilja zaradi sovraštva
do drugačnosti ter drugosti.
1.2 Poučevanje/učenje italijanskega jezika in vzgoja za različnost
Med kritičnim branjem nekaterih izbranih evropskih in slovenskih doku-
mentov,1 na katerih sloni slovenski šolski sistem, smo bili pozorni predvsem
1 Seznam analiziranih dokumentov: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki
Sloveniji (2011); Bela knjiga o medkulturnem dialogu (White Paper on Intercultural
Dialogue) (2008); Skupni Evropski referenčni okvir za učenje jezikov (Common Euro-
pean Framework of Reference for Languages: Learning, Teaching, Assessment) (2011),
Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtec in šole (2012), Evropska listina o
regionalnih ali manjšinskih jezikih (1992), Priporočilo Evropskega parlamenta in Sve-
408
