Page 59 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
razvoj začetnih bralnih strategij enojezičnih in večjezičnih bralcev
Rezultati preučevanja razvoja bralnih strategij pri dvojezičnih bralcih
začetnikih so tako primerljivi z rezultati raziskav med enojezičnimi bral-
ci. Razvoj in uporaba bralnih strategij sta v obeh skupinah odvisni od je-
zikovnega substrata in zahtev, ki jih določa pravopisna struktura posame-
znega jezika. Pomembna prednost, ki jo imajo dvojezični bralci (začetniki)
je sposobnost prilagajanja svojega znanja in sposobnosti pravopisnim zna-
čilnostim ciljnega jezika. Ta ugotovitev se umešča ob bok ugotovitvama o
plastičnosti in fleksibilnosti nevrološkega in kognitivnega sistema dvoje-
zičnih govorcev, ki izhajata iz psiholingvističnih in nevrolingvističnih raz-
iskav dvojezičnosti.
Zaključek
Branje je v osnovi proces povezovanja glasovnih enot s pisnimi simboli. J.
C. Ziegler in U. Goswami (2005) opozarjata, da se mora otrok (ali nepismen
odrasel) pri učenju branja naučiti kodo, ki jo njegova kultura uporablja za
ponazarjanje govora kot zaporedje pisnih simbolov. V večini jezikov je po-
vezava med glasovi in njihovimi pisnimi ustreznicami sistematična, med-
tem ko je povezava med simboli in pomenom arbitrarna. To pomeni, da si
pri učenju branja in pisanja otrok postavlja sistem (npr. glas /r/ se zapisuje
s črko R), pri čemer pa mu vedenje o tem, da se beseda roka začenja z gla-
som oziroma črko R, nič ne pove o pomenu te besede. Pri učenju abecedne-
ga sistema pisave so prvi koraki pri učenju branja in pisanja torej vezani
na postavljanje sistema asociativnih zvez med glasovi in njihovimi pisnimi
ustreznicami. Obvladovanje tega sistema pa bralcu omogoča dostop do be-
sed, ki se nahajajo v njegovem govornem leksikonu.
Razvijanje določenih sposobnosti, spretnosti in znanj v posameznih
obdobjih razvoja tako pomembno vpliva na celotni potek razvoja posame-
znikove pismenosti. V začetnem obdobju učenja branja je razvoj (osnov-
ne) pismenosti v najtesnejši povezavi z razvito sposobnostjo glasovnega
zavedanja in torej avtomatiziranim glasovnim branjem v transparentnih
pisavah oziroma avtomatiziranim besednim in subleksikalnim branjem v
netransparentnih pisavah. Razvita sposobnost glasovnega procesiranja je-
zika ter avtomatizacija branja na ravni besede in krajše povedi sta pogoj za
razvoj učinkovitega branja pri izkušenem bralcu, za katerega je značilna
sočasna raba glasovne in leksikalne strategije branja (Torgesen 1998).
Raziskovanje začetnega opismenjevanja v različnih jezikih je osredi-
njeno predvsem na preučevanje razlik v jezikovnem substratu in njihovem
435
Rezultati preučevanja razvoja bralnih strategij pri dvojezičnih bralcih
začetnikih so tako primerljivi z rezultati raziskav med enojezičnimi bral-
ci. Razvoj in uporaba bralnih strategij sta v obeh skupinah odvisni od je-
zikovnega substrata in zahtev, ki jih določa pravopisna struktura posame-
znega jezika. Pomembna prednost, ki jo imajo dvojezični bralci (začetniki)
je sposobnost prilagajanja svojega znanja in sposobnosti pravopisnim zna-
čilnostim ciljnega jezika. Ta ugotovitev se umešča ob bok ugotovitvama o
plastičnosti in fleksibilnosti nevrološkega in kognitivnega sistema dvoje-
zičnih govorcev, ki izhajata iz psiholingvističnih in nevrolingvističnih raz-
iskav dvojezičnosti.
Zaključek
Branje je v osnovi proces povezovanja glasovnih enot s pisnimi simboli. J.
C. Ziegler in U. Goswami (2005) opozarjata, da se mora otrok (ali nepismen
odrasel) pri učenju branja naučiti kodo, ki jo njegova kultura uporablja za
ponazarjanje govora kot zaporedje pisnih simbolov. V večini jezikov je po-
vezava med glasovi in njihovimi pisnimi ustreznicami sistematična, med-
tem ko je povezava med simboli in pomenom arbitrarna. To pomeni, da si
pri učenju branja in pisanja otrok postavlja sistem (npr. glas /r/ se zapisuje
s črko R), pri čemer pa mu vedenje o tem, da se beseda roka začenja z gla-
som oziroma črko R, nič ne pove o pomenu te besede. Pri učenju abecedne-
ga sistema pisave so prvi koraki pri učenju branja in pisanja torej vezani
na postavljanje sistema asociativnih zvez med glasovi in njihovimi pisnimi
ustreznicami. Obvladovanje tega sistema pa bralcu omogoča dostop do be-
sed, ki se nahajajo v njegovem govornem leksikonu.
Razvijanje določenih sposobnosti, spretnosti in znanj v posameznih
obdobjih razvoja tako pomembno vpliva na celotni potek razvoja posame-
znikove pismenosti. V začetnem obdobju učenja branja je razvoj (osnov-
ne) pismenosti v najtesnejši povezavi z razvito sposobnostjo glasovnega
zavedanja in torej avtomatiziranim glasovnim branjem v transparentnih
pisavah oziroma avtomatiziranim besednim in subleksikalnim branjem v
netransparentnih pisavah. Razvita sposobnost glasovnega procesiranja je-
zika ter avtomatizacija branja na ravni besede in krajše povedi sta pogoj za
razvoj učinkovitega branja pri izkušenem bralcu, za katerega je značilna
sočasna raba glasovne in leksikalne strategije branja (Torgesen 1998).
Raziskovanje začetnega opismenjevanja v različnih jezikih je osredi-
njeno predvsem na preučevanje razlik v jezikovnem substratu in njihovem
435
