Page 57 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
razvoj začetnih bralnih strategij enojezičnih in večjezičnih bralcev
Bralne strategije, ki jih je razvil v prvem jeziku, posameznik tako pre-
naša tudi na branje in pisanje v drugem in/ali tujem jeziku. Rezultati raz-
iskave J. C. Zieglerja in sodelavcev (2010) kažejo na to, da strategija branja
in pisanja, ki jo posameznik razvije v začetnem obdobju bralnega razvoja v
prvem jeziku, ostaja temeljna strategija (de)kodiranja tudi kasneje, pri po-
samezniku kot izkušenemu bralcu. Bistvena pomanjkljivost te ugotovitve
se kaže v tem, da se nanaša na uporabo bralnih strategij pri rekodiranju be-
sed v prvem jeziku in izmišljenih besed, ne pa tudi polnopomenskih be-
sed v drugem in/ali tujem jeziku. Predvidevamo lahko, da bi bili rezulta-
ti raziskave, ki bi preučevali strategije rekodiranja polnopomenskih besed
v drugem in/ali tujem jeziku, drugačni, predvsem pri primerjavi jezikov z
različno transparentnimi pisavami. Posameznik, ki se je opismenil v tran-
sparentni pisavi, pri učenju branja in pisanja v drugem in/ali tujem jeziku
z netransparentno pisavo kmalu ugotovi, da je strategija glasovnega bra-
nja nezanesljiva, in rekodiranje prilagodi novi učni situaciji tako, da začne
preizkušati nove strategije rekodiranja besed (npr. leksikalno ali zlogovno
strategijo, strategijo začetkov in koncev ipd.). Čeprav dokončnega odgovo-
ra na vpliv transparentnosti pisave prvega oziroma drugega in/ali tujega je-
zika na učenje branja in pisanja v drugem in/ali tujem jeziku zaradi omeje-
nega števila raziskav na tem področju še ni, pa obstoječe raziskave kažejo,
da poleg specifične izkušnje učenja branja in pisanja v prvem jeziku na ra-
zvoj pismenosti v drugem in/ali tujem jeziku pomembno vplivajo tudi zna-
čilnosti pisave v tem jeziku.
V raziskavi, ki so jo opravile D. De Sousa, K. Greenop in J. Fry (2010)
med učenci, starimi med 8 in 9 leti, se je pokazalo, da so bursko-angleški
dvojezični učenci pri branju v obeh jezikih koristno uporabljali izkušnje,
ki so jih pridobili iz enega in drugega jezika. Pri branju v angleščini so bili
sicer počasnejši in manj natančni kot njihovi enojezični angleško govore-
či vrstniki, vendar je kvalitativna analiza napak pokazala, da so bili spret-
nejši pri uporabi različnih bralnih strategij, besedne in t. i. podbesednih
(npr. zlogovne, teles/koncev, glasovne). Dejstvo, da so bile bralne sposob-
nosti dvojezičnih otrok v prvem jeziku v korelaciji s sposobnostmi v dru-
gem jeziku, dodatno potrjuje vpliv tako izkušenj z učenjem branja v prvem
jeziku kot transparentnosti pisave prvega in drugega jezika na razvoj bral-
nih strategij v obeh jezikih.
M. Lallier in M. Carreiras (2018), ki se ukvarjata s preučevanjem vpliva
zgodnje dvojezičnosti na razvoj osnovne pismenosti, ugotavljata, da je ra-
zvoj bralnih strategij in miselnih procesov, na katere se te naslanjajo v za-
433
Bralne strategije, ki jih je razvil v prvem jeziku, posameznik tako pre-
naša tudi na branje in pisanje v drugem in/ali tujem jeziku. Rezultati raz-
iskave J. C. Zieglerja in sodelavcev (2010) kažejo na to, da strategija branja
in pisanja, ki jo posameznik razvije v začetnem obdobju bralnega razvoja v
prvem jeziku, ostaja temeljna strategija (de)kodiranja tudi kasneje, pri po-
samezniku kot izkušenemu bralcu. Bistvena pomanjkljivost te ugotovitve
se kaže v tem, da se nanaša na uporabo bralnih strategij pri rekodiranju be-
sed v prvem jeziku in izmišljenih besed, ne pa tudi polnopomenskih be-
sed v drugem in/ali tujem jeziku. Predvidevamo lahko, da bi bili rezulta-
ti raziskave, ki bi preučevali strategije rekodiranja polnopomenskih besed
v drugem in/ali tujem jeziku, drugačni, predvsem pri primerjavi jezikov z
različno transparentnimi pisavami. Posameznik, ki se je opismenil v tran-
sparentni pisavi, pri učenju branja in pisanja v drugem in/ali tujem jeziku
z netransparentno pisavo kmalu ugotovi, da je strategija glasovnega bra-
nja nezanesljiva, in rekodiranje prilagodi novi učni situaciji tako, da začne
preizkušati nove strategije rekodiranja besed (npr. leksikalno ali zlogovno
strategijo, strategijo začetkov in koncev ipd.). Čeprav dokončnega odgovo-
ra na vpliv transparentnosti pisave prvega oziroma drugega in/ali tujega je-
zika na učenje branja in pisanja v drugem in/ali tujem jeziku zaradi omeje-
nega števila raziskav na tem področju še ni, pa obstoječe raziskave kažejo,
da poleg specifične izkušnje učenja branja in pisanja v prvem jeziku na ra-
zvoj pismenosti v drugem in/ali tujem jeziku pomembno vplivajo tudi zna-
čilnosti pisave v tem jeziku.
V raziskavi, ki so jo opravile D. De Sousa, K. Greenop in J. Fry (2010)
med učenci, starimi med 8 in 9 leti, se je pokazalo, da so bursko-angleški
dvojezični učenci pri branju v obeh jezikih koristno uporabljali izkušnje,
ki so jih pridobili iz enega in drugega jezika. Pri branju v angleščini so bili
sicer počasnejši in manj natančni kot njihovi enojezični angleško govore-
či vrstniki, vendar je kvalitativna analiza napak pokazala, da so bili spret-
nejši pri uporabi različnih bralnih strategij, besedne in t. i. podbesednih
(npr. zlogovne, teles/koncev, glasovne). Dejstvo, da so bile bralne sposob-
nosti dvojezičnih otrok v prvem jeziku v korelaciji s sposobnostmi v dru-
gem jeziku, dodatno potrjuje vpliv tako izkušenj z učenjem branja v prvem
jeziku kot transparentnosti pisave prvega in drugega jezika na razvoj bral-
nih strategij v obeh jezikih.
M. Lallier in M. Carreiras (2018), ki se ukvarjata s preučevanjem vpliva
zgodnje dvojezičnosti na razvoj osnovne pismenosti, ugotavljata, da je ra-
zvoj bralnih strategij in miselnih procesov, na katere se te naslanjajo v za-
433
