Page 58 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
tnem obdobju učenja branja, tesno povezan z razlikami med jeziki in z
medjezikovnim prenosom znanja, sposobnosti, spretnosti in strategij. Sicer
pa je število raziskav, ki se ukvarjajo z razvojem osnovne pismenosti pri
otrocih, ki so dvojezični od rojstva, neznatno. Dejstvo, da zaradi sprememb
v družbenem kontekstu narašča število otrok, ki se sočasno opismenjujejo
v dveh ali več jezikih, pa vse bolj utemeljuje potrebo po številčnejših in ob-
sežnejših raziskavah med dvojezičnimi otroci.
Z vidika primerljivosti in relevantnosti znanstvenih dognanj dodaten
problem predstavljajo raziskave kombinacij jezikov z abecednim in neabe-
cednim (zlogovnim ali logografskim) sistemom pisave, saj se pri pisanju v
neabecednem sistemu pisave razvijajo popolnoma drugačne bralne strate-
gije kot pri pisanju v abecednem. Vendar pa tudi preučevanje kombinacij
abecednih sistemov pisave prinaša različne zaključke, ki torej niso relevan-
tni za kateri koli večjezični prostor. Čeprav je razvoj pismenosti dvojezič-
nih otrok, ki se opismenjujejo v abecednih sistemih pisave, podobno kot
pri enojezičnih otrocih, v tesni soodvisnosti z razvojem glasovnega zave-
danja oziroma sposobnosti glasovnega procesiranja in manipuliranja je-
zika (Zorman 2013), pa je razvoj bralnih strategij dvojezičnega bralca za-
četnika v veliki meri odvisen od kombinacije jezikov pri posamezniku in
se torej ne kaže enako pri celotni dvojezični populaciji (Lallier in Carreiras
2018). Avtorja menita, da na razlike, ki so zaznavne v kombinacijah jezi-
kov, v veliki meri vplivata transparentnost pisave posameznega jezika in
velikost pravopisne enote, ki prevladuje pri dekodiranju zapisa. Pri dvo-
jezičnem opismenjevanju v dveh transparentnih pisavah, na primer v slo-
venski in italijanski, se bodo bralci začetniki lahko opirali zgolj na glasov-
no strategijo branja, podobno kot enojezični bralci, ki se opismenjujejo v
transparentnih pisavah. Če pa se otrok sočasno opismenjuje v transparen-
tni in netransparentni pisavi, (i) bo pri branju natančnejši v transparentni
kot v netransparentni pisavi, (ii) pri branju v transparentni pisavi se bo opi-
ral na najmanjše pravopisne enote (glasove), medtem ko se bo pri branju v
netransparentni pisavi opiral na različne bralne strategije, in sicer besedno
in/ali zlogovno in/ali strategijo teles/koncev in/ali glasovno strategijo, (iii)
pri branju v netransparentni pisavi se bo pogosteje kot pri branju v transpa-
rentni pisavi opiral na uskladiščen besednjak, (iv) hitreje se bo naučil bra-
ti v transparentni kot v netransparentni pisavi ter (v) sposobnost glasovne-
ga procesiranja jezika ima pri dvojezičnem bralcu pomembnejšo vlogo pri
učenju branja v transparentni kot pri učenju branja v netransparentni pisa-
vi (Lallier in Carreiras 2018).
434
medjezikovnim prenosom znanja, sposobnosti, spretnosti in strategij. Sicer
pa je število raziskav, ki se ukvarjajo z razvojem osnovne pismenosti pri
otrocih, ki so dvojezični od rojstva, neznatno. Dejstvo, da zaradi sprememb
v družbenem kontekstu narašča število otrok, ki se sočasno opismenjujejo
v dveh ali več jezikih, pa vse bolj utemeljuje potrebo po številčnejših in ob-
sežnejših raziskavah med dvojezičnimi otroci.
Z vidika primerljivosti in relevantnosti znanstvenih dognanj dodaten
problem predstavljajo raziskave kombinacij jezikov z abecednim in neabe-
cednim (zlogovnim ali logografskim) sistemom pisave, saj se pri pisanju v
neabecednem sistemu pisave razvijajo popolnoma drugačne bralne strate-
gije kot pri pisanju v abecednem. Vendar pa tudi preučevanje kombinacij
abecednih sistemov pisave prinaša različne zaključke, ki torej niso relevan-
tni za kateri koli večjezični prostor. Čeprav je razvoj pismenosti dvojezič-
nih otrok, ki se opismenjujejo v abecednih sistemih pisave, podobno kot
pri enojezičnih otrocih, v tesni soodvisnosti z razvojem glasovnega zave-
danja oziroma sposobnosti glasovnega procesiranja in manipuliranja je-
zika (Zorman 2013), pa je razvoj bralnih strategij dvojezičnega bralca za-
četnika v veliki meri odvisen od kombinacije jezikov pri posamezniku in
se torej ne kaže enako pri celotni dvojezični populaciji (Lallier in Carreiras
2018). Avtorja menita, da na razlike, ki so zaznavne v kombinacijah jezi-
kov, v veliki meri vplivata transparentnost pisave posameznega jezika in
velikost pravopisne enote, ki prevladuje pri dekodiranju zapisa. Pri dvo-
jezičnem opismenjevanju v dveh transparentnih pisavah, na primer v slo-
venski in italijanski, se bodo bralci začetniki lahko opirali zgolj na glasov-
no strategijo branja, podobno kot enojezični bralci, ki se opismenjujejo v
transparentnih pisavah. Če pa se otrok sočasno opismenjuje v transparen-
tni in netransparentni pisavi, (i) bo pri branju natančnejši v transparentni
kot v netransparentni pisavi, (ii) pri branju v transparentni pisavi se bo opi-
ral na najmanjše pravopisne enote (glasove), medtem ko se bo pri branju v
netransparentni pisavi opiral na različne bralne strategije, in sicer besedno
in/ali zlogovno in/ali strategijo teles/koncev in/ali glasovno strategijo, (iii)
pri branju v netransparentni pisavi se bo pogosteje kot pri branju v transpa-
rentni pisavi opiral na uskladiščen besednjak, (iv) hitreje se bo naučil bra-
ti v transparentni kot v netransparentni pisavi ter (v) sposobnost glasovne-
ga procesiranja jezika ima pri dvojezičnem bralcu pomembnejšo vlogo pri
učenju branja v transparentni kot pri učenju branja v netransparentni pisa-
vi (Lallier in Carreiras 2018).
434
