Page 60 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
ivu na razvoj osnovne pismenosti v teh jezikih ter razvoj posameznih
delnih spretnosti v razvoju sposobnosti branja in pisanja.
Jeziki se razlikujejo v zgoščenosti pisave, ki jo razumemo kot veli-
kost glasovne enote, s katero je fonologija ponazorjena v pisavi (npr. gla-
sovi v abecednem sistemu pisave), in v doslednosti asociativnih zvez med
temi glasovnimi enotami in njihovimi pisnimi ustreznicami oziroma stop-
njo ujemanja med glasovnimi in pravopisnimi enotami (transparentnost
pisave).
Na razvoj osnovne pismenosti v posameznih jezikih tako vplivajo tri-
je dejavniki, in sicer (i) razpoložljivost glasovnih enot, predvsem fonemov;
(ii) doslednost ujemanja glasovnih in pravopisnih enot (transparentnost pi-
save) ter (iii) velikost pravopisne/glasovne enote, ki prevladuje pri procesi-
ranju jezika med branjem.
Različne študije so pokazale, da je transparentnost pisave skupaj z
drugimi značilnostmi glasovnega sistema jezika, npr. številom samoglas-
nikov, kompleksnostjo zlogovnih kombinacij ipd., pomemben dejavnik pri
učenju branja in pisanja. Ta vpliva tudi na velikost pravopisne enote pro-
cesiranja zapisa. V jezikih s transparentnejšo pisavo učenci razvijejo pre-
vladujočo glasovno strategijo, saj je povezava med posameznim glasom in
pisno ustreznico relativno zanesljiva, medtem ko učence, ki se opismenju-
jejo v manj transparentnih pisavah, nezanesljivost na ravni grafema/gla-
su usmerja, da razvijejo različne strategije: poleg glasovne še strategijo te-
les/koncev besed (bodies/rimes), zlogovno in leksikalno strategijo. Pri tem
izbiro strategije pogojuje sestava besede, na primer v angleščini bralci upo-
rabljajo strategijo branja po analogiji z začetki in s konci pri branju besed
z velikim številom sosedskih glasov posameznih začetkov in koncev (npr.
light, right, might, fight, hight, bright, knight), strategijo leksikalnega bran-
ja pri rekodiranju besed s posebno pravopisno reprezentacijo (npr. the, pe-
ople, choir), strategijo glasovnega branja pa pri rekodiranju besed s »pravil-
nimi« asociativnimi zvezami med glasovi in pisnimi ustreznicami (npr. tin,
cap, crop; Goswami 2002).5
Prve raziskave razvoja bralnih strategij pri dvojezičnih učencih so pri-
šle do rezultatov, ki so popolnoma primerljivi z raziskavami pri enojezič-
nih učencih, kar je verjetno razlog, da je število raziskav med dvojezičnimi
bralci začetniki izjemno omejeno. Zaradi migracij se vedno več otrok opis-
menjuje v več jezikih, zato je v prihodnje pričakovati večji raziskovalni in-
teres za to področje. Prve raziskave pri dvojezičnih otrocih namreč kažejo,
5 Primeri so dodani.
436
delnih spretnosti v razvoju sposobnosti branja in pisanja.
Jeziki se razlikujejo v zgoščenosti pisave, ki jo razumemo kot veli-
kost glasovne enote, s katero je fonologija ponazorjena v pisavi (npr. gla-
sovi v abecednem sistemu pisave), in v doslednosti asociativnih zvez med
temi glasovnimi enotami in njihovimi pisnimi ustreznicami oziroma stop-
njo ujemanja med glasovnimi in pravopisnimi enotami (transparentnost
pisave).
Na razvoj osnovne pismenosti v posameznih jezikih tako vplivajo tri-
je dejavniki, in sicer (i) razpoložljivost glasovnih enot, predvsem fonemov;
(ii) doslednost ujemanja glasovnih in pravopisnih enot (transparentnost pi-
save) ter (iii) velikost pravopisne/glasovne enote, ki prevladuje pri procesi-
ranju jezika med branjem.
Različne študije so pokazale, da je transparentnost pisave skupaj z
drugimi značilnostmi glasovnega sistema jezika, npr. številom samoglas-
nikov, kompleksnostjo zlogovnih kombinacij ipd., pomemben dejavnik pri
učenju branja in pisanja. Ta vpliva tudi na velikost pravopisne enote pro-
cesiranja zapisa. V jezikih s transparentnejšo pisavo učenci razvijejo pre-
vladujočo glasovno strategijo, saj je povezava med posameznim glasom in
pisno ustreznico relativno zanesljiva, medtem ko učence, ki se opismenju-
jejo v manj transparentnih pisavah, nezanesljivost na ravni grafema/gla-
su usmerja, da razvijejo različne strategije: poleg glasovne še strategijo te-
les/koncev besed (bodies/rimes), zlogovno in leksikalno strategijo. Pri tem
izbiro strategije pogojuje sestava besede, na primer v angleščini bralci upo-
rabljajo strategijo branja po analogiji z začetki in s konci pri branju besed
z velikim številom sosedskih glasov posameznih začetkov in koncev (npr.
light, right, might, fight, hight, bright, knight), strategijo leksikalnega bran-
ja pri rekodiranju besed s posebno pravopisno reprezentacijo (npr. the, pe-
ople, choir), strategijo glasovnega branja pa pri rekodiranju besed s »pravil-
nimi« asociativnimi zvezami med glasovi in pisnimi ustreznicami (npr. tin,
cap, crop; Goswami 2002).5
Prve raziskave razvoja bralnih strategij pri dvojezičnih učencih so pri-
šle do rezultatov, ki so popolnoma primerljivi z raziskavami pri enojezič-
nih učencih, kar je verjetno razlog, da je število raziskav med dvojezičnimi
bralci začetniki izjemno omejeno. Zaradi migracij se vedno več otrok opis-
menjuje v več jezikih, zato je v prihodnje pričakovati večji raziskovalni in-
teres za to področje. Prve raziskave pri dvojezičnih otrocih namreč kažejo,
5 Primeri so dodani.
436
