Page 54 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
prosto strukturo zloga z značilnim zlogom KV, lahko predvidevamo, da
bi se naši otroci uvrščali v sam vrh lestvice.
Vsem raziskavam vpliva transparentnosti pisav na razvoj osnovne pi-
smenosti je skupna ugotovitev, da se v transparentnih pisavah bralci, in si-
cer tako bralci začetniki kot izkušeni bralci, opirajo pretežno na glasovno
strategijo branja, medtem ko se bralci v manj transparentnih pisavah opi-
rajo na več strategij branja (glasovno, strategijo analogije začetkov in kon-
cev, leksikalno strategijo). Med slovenskimi bralci podobna študija sicer še
ni bila opravljena, na podlagi značilnosti slovenske pisave pa lahko pred-
videvamo, da se slovenski bralci pri branju slovenskih besed(il), neznanih,
redkeje rabljenih in izmišljenih besed opiramo pretežno na glasovno stra-
tegijo rekodiranja.
Zaradi premajhnega števila opravljenih raziskav pa še ni popolnoma
jasno, katera strategija prevladuje pri procesiranju pisne/glasovne reprezen-
tacije v manj transparentnih pisavah. U. Frith, H. Wimmer in K. Landerl
(1998) menijo, da pri angleško govorečih otrocih prevladuje leksikalna stra-
tegija branja. Iz njihove primerjalne študije z nemško govorečimi otroki3
namreč izhaja, da so angleški otroci hitreje brali besede, počasnejši pa so
bili pri branju izmišljenih besed,4 kjer pravopisne reprezentacije niso mog-
li povezovati s pomenom, kar je značilno za rekodiranje v leksikalnem sis-
temu. Daljši reakcijski čas in torej počasnejše branje izmišljenih besed ka-
žeta na to, da je pri angleško govorečih otrocih glasovno rekodiranje manj
avtomatizirano kot pri njihovih nemško govorečih vrstnikih. Pri branju iz-
mišljenih besed se je pri angleških otrocih pokazala tudi višja stopnja napa-
ke kot pri nemško govorečih (41 proti 12 %). Dejstvo, da so avtorji raziskave
pri pripravi instrumentarija izmišljene besede izpeljali iz polnopomenskih
besed z manipulacijo zlogov, pri čemer pa so ohranili konce zlogov in be-
sed, še dodatno podkrepljuje njihovo hipotezo o leksikalni strategiji kot
prevladujoči strategiji branja angleških otrok. Podobno bi lahko sklepali na
podlagi rezultatov raziskave branja pseudohomofonov in drugih izmišlje-
nih besed med angleško in nemško govorečimi otroci, ki jo je opravila U.
Goswami s sodelavci (2001). Ti rezultati so pokazali, da so angleško govo-
3 Izmišljene besede so izpeljali iz izbranih besed s podobno pravopisno reprezentacijo
in pomenom v obeh jezikih, te pa niso nikoli neposredno sledile besedam, iz katerih
so bile izpeljane. Pred izvedbo posameznega dela testa so raziskovalci otrokom po-
vedali, ali gre za besede ali izmišljene besede.
4 Ta primerjava se nanaša na posebno skupino otrok, in sicer tako angleško kot
nemško govoreče otroke, ki so pri branju besed dosegli stoodstoten delež pravilnih
odgovorov.
430
bi se naši otroci uvrščali v sam vrh lestvice.
Vsem raziskavam vpliva transparentnosti pisav na razvoj osnovne pi-
smenosti je skupna ugotovitev, da se v transparentnih pisavah bralci, in si-
cer tako bralci začetniki kot izkušeni bralci, opirajo pretežno na glasovno
strategijo branja, medtem ko se bralci v manj transparentnih pisavah opi-
rajo na več strategij branja (glasovno, strategijo analogije začetkov in kon-
cev, leksikalno strategijo). Med slovenskimi bralci podobna študija sicer še
ni bila opravljena, na podlagi značilnosti slovenske pisave pa lahko pred-
videvamo, da se slovenski bralci pri branju slovenskih besed(il), neznanih,
redkeje rabljenih in izmišljenih besed opiramo pretežno na glasovno stra-
tegijo rekodiranja.
Zaradi premajhnega števila opravljenih raziskav pa še ni popolnoma
jasno, katera strategija prevladuje pri procesiranju pisne/glasovne reprezen-
tacije v manj transparentnih pisavah. U. Frith, H. Wimmer in K. Landerl
(1998) menijo, da pri angleško govorečih otrocih prevladuje leksikalna stra-
tegija branja. Iz njihove primerjalne študije z nemško govorečimi otroki3
namreč izhaja, da so angleški otroci hitreje brali besede, počasnejši pa so
bili pri branju izmišljenih besed,4 kjer pravopisne reprezentacije niso mog-
li povezovati s pomenom, kar je značilno za rekodiranje v leksikalnem sis-
temu. Daljši reakcijski čas in torej počasnejše branje izmišljenih besed ka-
žeta na to, da je pri angleško govorečih otrocih glasovno rekodiranje manj
avtomatizirano kot pri njihovih nemško govorečih vrstnikih. Pri branju iz-
mišljenih besed se je pri angleških otrocih pokazala tudi višja stopnja napa-
ke kot pri nemško govorečih (41 proti 12 %). Dejstvo, da so avtorji raziskave
pri pripravi instrumentarija izmišljene besede izpeljali iz polnopomenskih
besed z manipulacijo zlogov, pri čemer pa so ohranili konce zlogov in be-
sed, še dodatno podkrepljuje njihovo hipotezo o leksikalni strategiji kot
prevladujoči strategiji branja angleških otrok. Podobno bi lahko sklepali na
podlagi rezultatov raziskave branja pseudohomofonov in drugih izmišlje-
nih besed med angleško in nemško govorečimi otroci, ki jo je opravila U.
Goswami s sodelavci (2001). Ti rezultati so pokazali, da so angleško govo-
3 Izmišljene besede so izpeljali iz izbranih besed s podobno pravopisno reprezentacijo
in pomenom v obeh jezikih, te pa niso nikoli neposredno sledile besedam, iz katerih
so bile izpeljane. Pred izvedbo posameznega dela testa so raziskovalci otrokom po-
vedali, ali gre za besede ali izmišljene besede.
4 Ta primerjava se nanaša na posebno skupino otrok, in sicer tako angleško kot
nemško govoreče otroke, ki so pri branju besed dosegli stoodstoten delež pravilnih
odgovorov.
430
