Page 56 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
grafem–glas zanesljivo in spajanje glasov ob koncu operacije rezultira v
izgovorjavi, ki se vsaj približa glasovni reprezentaciji ciljne besede.
Razlike v hitrosti in natančnosti glasovnega rekodiranja v transpa-
rentnih in netransparentnih pisavah se z leti zabrišejo. U. Frith, H. Wimmer
in K. Landerl (1998) so z raziskavo dokazali, da angleško in nemško govo-
reči otroci dosegajo primerljive rezultate v starosti 12 let oziroma po vsaj
šestih letih šolanja. Ob tem pa se, kot ugotavljajo U. Goswami in sodelav-
ci (2001), J. C. Ziegler in sodelavci (2010) ter E. Ijalba in L. K. Obler (2015),
sama strategija procesiranja jezika pri glasovnemu rekodiranju s starostjo
ali bralno in/ali pisalno izkušenostjo ne spreminja.
3. Razvoj bralnih strategij v drugem oziroma tujem jeziku
Jezikovne spretnosti, ki jih otrok razvija v stiku z različnimi jeziki, so med-
sebojno soodvisne, torej je raven jezikovne in sporazumevalne zmožnos-
ti, ki jo otrok dosega v drugem in/ali tujem jeziku, delno v funkciji stop-
nje zmožnosti, ki jo je otrok razvil v prvem jeziku do obdobja, v katerem se
začne intenzivno srečevati z drugim in/ali tujim jezikom (Cummins 2000).
Tako je tudi razvoj osnovne pismenosti v drugem in/ali tujem jeziku pogo-
jen z z branjem povezanimi sposobnostmi, zmožnostmi in vedenji v prvem
jeziku.
Pri dvojezičnem ali večjezičnem opismenjevanju se v otroku razvijejo
različne miselne strukture kot v otroku, ki se opismenjuje izključno v enem
jeziku. A. Y. Durgunoglu (2002) pojasnjuje, da se pri dvo- in večjezičnem
začetnem opismenjevanju v otroku razvijata dve vrsti reprezentacije pisa-
ve kot sredstva za ponazarjanje govora. Prva vključuje določene koncepte,
vezane na branje, in bralne strategije, ki so skupne vsem jezikom oziroma
v vseh jezikih delujejo enako (jezikovne univerzalije). Te sestavine bralne-
ga razvoja se prenašajo iz prvega na vse ostale jezike, s katerimi je posame-
znik v stiku. Druga vrsta reprezentacij je vezana na koncepte, ki so speci-
fični za posamezen jezik, npr. asociativne zveze med glasovi in njihovimi
pisnimi ustreznicami.
V zadnjih treh desetletjih je raziskovanje branja v drugem in/ali tujem
jeziku prepoznalo številne procese, ki se med branjem odvijajo v vseh je-
zikih, s katerimi je posameznik v stiku, kar torej kaže na od jezika neod-
visno, metakognitivno/metajezikovno naravo teh procesov. Posameznik z
dobro razvitimi bralnimi sposobnostmi v prvem jeziku bo torej te sposob-
nosti prenašal na vse ostale jezike, v katerih se opismenjuje oziroma se bo
opismenjeval.
432
izgovorjavi, ki se vsaj približa glasovni reprezentaciji ciljne besede.
Razlike v hitrosti in natančnosti glasovnega rekodiranja v transpa-
rentnih in netransparentnih pisavah se z leti zabrišejo. U. Frith, H. Wimmer
in K. Landerl (1998) so z raziskavo dokazali, da angleško in nemško govo-
reči otroci dosegajo primerljive rezultate v starosti 12 let oziroma po vsaj
šestih letih šolanja. Ob tem pa se, kot ugotavljajo U. Goswami in sodelav-
ci (2001), J. C. Ziegler in sodelavci (2010) ter E. Ijalba in L. K. Obler (2015),
sama strategija procesiranja jezika pri glasovnemu rekodiranju s starostjo
ali bralno in/ali pisalno izkušenostjo ne spreminja.
3. Razvoj bralnih strategij v drugem oziroma tujem jeziku
Jezikovne spretnosti, ki jih otrok razvija v stiku z različnimi jeziki, so med-
sebojno soodvisne, torej je raven jezikovne in sporazumevalne zmožnos-
ti, ki jo otrok dosega v drugem in/ali tujem jeziku, delno v funkciji stop-
nje zmožnosti, ki jo je otrok razvil v prvem jeziku do obdobja, v katerem se
začne intenzivno srečevati z drugim in/ali tujim jezikom (Cummins 2000).
Tako je tudi razvoj osnovne pismenosti v drugem in/ali tujem jeziku pogo-
jen z z branjem povezanimi sposobnostmi, zmožnostmi in vedenji v prvem
jeziku.
Pri dvojezičnem ali večjezičnem opismenjevanju se v otroku razvijejo
različne miselne strukture kot v otroku, ki se opismenjuje izključno v enem
jeziku. A. Y. Durgunoglu (2002) pojasnjuje, da se pri dvo- in večjezičnem
začetnem opismenjevanju v otroku razvijata dve vrsti reprezentacije pisa-
ve kot sredstva za ponazarjanje govora. Prva vključuje določene koncepte,
vezane na branje, in bralne strategije, ki so skupne vsem jezikom oziroma
v vseh jezikih delujejo enako (jezikovne univerzalije). Te sestavine bralne-
ga razvoja se prenašajo iz prvega na vse ostale jezike, s katerimi je posame-
znik v stiku. Druga vrsta reprezentacij je vezana na koncepte, ki so speci-
fični za posamezen jezik, npr. asociativne zveze med glasovi in njihovimi
pisnimi ustreznicami.
V zadnjih treh desetletjih je raziskovanje branja v drugem in/ali tujem
jeziku prepoznalo številne procese, ki se med branjem odvijajo v vseh je-
zikih, s katerimi je posameznik v stiku, kar torej kaže na od jezika neod-
visno, metakognitivno/metajezikovno naravo teh procesov. Posameznik z
dobro razvitimi bralnimi sposobnostmi v prvem jeziku bo torej te sposob-
nosti prenašal na vse ostale jezike, v katerih se opismenjuje oziroma se bo
opismenjeval.
432
