Page 86 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
Članek je razdeljen na teoretični del, kjer je predstavljeno področje
SJDTJ in obravnavani sorodni jeziki, v praktičnem delu pa je predstavlje-
na analiza napak, ki so jih naredili študenti pri reševanju jezikovnih testov.
1. Slovenščina kot drugi in tuji jezik
Slovenščina kot drugi in tuji jezik (SDTJ) je vse bolj prisotna sestavina slo-
venske jezikovne realnosti (Pavletić 2019, 8) in v zadnjih desetletjih je pos-
tala samostojna znanstvena ter strokovno-pedagoška veja slovenistične
vede.2
Na spletnem portalu Jezikovna Slovenija3 lahko preberemo, da se je po
programih pomoči pri vključevanju tujcev v Sloveniji leta 2016 slovenšči-
no v okviru programa Začetna integracija priseljencev brezplačno učilo več
kot 1.000 tujih govork in govorcev. Seveda pa obstajajo tudi plačljivi tečaji,
ki jih izvajajo različne jezikovne šole, ljudske univerze in druge ustanove, a
točnih številk o udeležencih na tečajih ni. Kot primer navajajo (Jezikovna
Slovenija 2020), da se je leta 2016 v okviru Centra za slovenščino kot drugi
in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani različnih tečajev slo-
venščine udeležilo več kot 1.000 tujih govork in govorcev, medtem ko se
je enega od izpitov iz znanja slovenščine (Centerslo, Izpiti ) udeležilo ok-
rog 2.500 oseb, med katerimi so bili tudi udeleženci tečajev slovenščine po
Uredbi (Uredba 2012). Slovenskega jezika pa se lahko zainteresirani učijo
tudi izven Slovenije, in sicer ga lahko študenti, ki jih je skupno okrog 2.500,
študirajo kot samostojno študijsko smer ali pa kot lektorat na eni izmed 57
univerz po svetu (Centerslo, Tujina) .
Na portalu poleg naštetega navajajo tudi, da se zunaj Slovenije »v okvi-
ru dopolnilnega pouka, sobotnih šol itd. v organizaciji Zavoda Republike
Slovenije za šolstvo slovenščino uči okoli 1.600 oseb, od tega 900 otrok in
mladostnikov. V tem primeru gre za osebe s slovenskimi koreninami.«
2 »V okvir infrastrukturnih dejavnosti na tem področju sodi tudi izobraževanje
za poučevanje SDT kot najbolj razširjene in razvejane dejavnosti, izobraževanje
za pisanje učbenikov in priročnikov, za preverjanje in testiranje znanja SDTJ ter
nenazadnje tudi raziskovanje« (Pirih Svetina 2009, 315).
3 To je portal, ki temelji na vsebinah Resolucije o Nacionalnem programu za jezikov-
no politiko 2014–2018. Njegova naloga je pregledno in jedrnato predstaviti različne
razpoložljive informacije o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji in s tem poveza-
ti ustanove in posameznike, za katere so obravnavana vprašanja relevantna. Na por-
talu deluje tudi svetovalnica, v kateri odgovarjajo na jezikovnopolitična vprašanja
uporabnikov (Jezikovna Slovenija 2020).
462
SJDTJ in obravnavani sorodni jeziki, v praktičnem delu pa je predstavlje-
na analiza napak, ki so jih naredili študenti pri reševanju jezikovnih testov.
1. Slovenščina kot drugi in tuji jezik
Slovenščina kot drugi in tuji jezik (SDTJ) je vse bolj prisotna sestavina slo-
venske jezikovne realnosti (Pavletić 2019, 8) in v zadnjih desetletjih je pos-
tala samostojna znanstvena ter strokovno-pedagoška veja slovenistične
vede.2
Na spletnem portalu Jezikovna Slovenija3 lahko preberemo, da se je po
programih pomoči pri vključevanju tujcev v Sloveniji leta 2016 slovenšči-
no v okviru programa Začetna integracija priseljencev brezplačno učilo več
kot 1.000 tujih govork in govorcev. Seveda pa obstajajo tudi plačljivi tečaji,
ki jih izvajajo različne jezikovne šole, ljudske univerze in druge ustanove, a
točnih številk o udeležencih na tečajih ni. Kot primer navajajo (Jezikovna
Slovenija 2020), da se je leta 2016 v okviru Centra za slovenščino kot drugi
in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani različnih tečajev slo-
venščine udeležilo več kot 1.000 tujih govork in govorcev, medtem ko se
je enega od izpitov iz znanja slovenščine (Centerslo, Izpiti ) udeležilo ok-
rog 2.500 oseb, med katerimi so bili tudi udeleženci tečajev slovenščine po
Uredbi (Uredba 2012). Slovenskega jezika pa se lahko zainteresirani učijo
tudi izven Slovenije, in sicer ga lahko študenti, ki jih je skupno okrog 2.500,
študirajo kot samostojno študijsko smer ali pa kot lektorat na eni izmed 57
univerz po svetu (Centerslo, Tujina) .
Na portalu poleg naštetega navajajo tudi, da se zunaj Slovenije »v okvi-
ru dopolnilnega pouka, sobotnih šol itd. v organizaciji Zavoda Republike
Slovenije za šolstvo slovenščino uči okoli 1.600 oseb, od tega 900 otrok in
mladostnikov. V tem primeru gre za osebe s slovenskimi koreninami.«
2 »V okvir infrastrukturnih dejavnosti na tem področju sodi tudi izobraževanje
za poučevanje SDT kot najbolj razširjene in razvejane dejavnosti, izobraževanje
za pisanje učbenikov in priročnikov, za preverjanje in testiranje znanja SDTJ ter
nenazadnje tudi raziskovanje« (Pirih Svetina 2009, 315).
3 To je portal, ki temelji na vsebinah Resolucije o Nacionalnem programu za jezikov-
no politiko 2014–2018. Njegova naloga je pregledno in jedrnato predstaviti različne
razpoložljive informacije o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji in s tem poveza-
ti ustanove in posameznike, za katere so obravnavana vprašanja relevantna. Na por-
talu deluje tudi svetovalnica, v kateri odgovarjajo na jezikovnopolitična vprašanja
uporabnikov (Jezikovna Slovenija 2020).
462
