Page 82 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
ne, B., U. Claudi, e F. Hünnemeyer. 1991. Grammaticalization: A conceptu-
al framework. Chicago: University of Chicago Press.
Hopper, P., e E. Traugott. 2003. Grammaticalization. Cambridge: Cambridge
University Press.
Jezek, E. 2003. Classi di verbi tra semantica e sintassi. Pisa: ETS.
Korzen, I. 1996. L’articolo italiano fra concetto ed entità. Kopenhagen: Museum
Tusculanum Press, Etudes Romanes 36.
Lyons, C. 1999. Definiteness. Cambridge: Cambridge University Press.
Matisoff, J. A. 1991. “Areal and universal dimensions of grammaticalization in
Lahu”. In Approaches to Grammaticalization. Vol. II, edited by B. Heine
and E. Closs Traugott, 383-454. Amsterdam: Benjamins.
Nitti, P. 2017. La grammatica nell’insegnamento dell’italiano per stranie-
ri. Metodi e modelli per l’acquisizione della grammatica. Saarbrücken:
Edizioni Accademiche Italiane. Renzi, L., G. Salvi, e A. Cardinaletti. 1988.
Grande grammatica italiana di consultazione. Vol. I. La Frase. I sintagmi
nominale e preposizionale. Bologna: Il Mulino.
Schaeffer, J., and L. Matthewson. 2005. “Grammar and pragmatics in the acqu-
isition of article systems.” Natural Language and Linguistic Theory 23 (1):
53–101.
Fonti in rete
Bellini, D., e S. Schneider (a cura di) 2003-2018. Banca dati dell’italiano parlato
(BADIP). Graz: Karl-Franzens-Universität Graz. Http://badip.uni-graz.at.
Giacalone Ramat, A. 2010. “Nuove prospettive sulla grammaticalizzazione”.
Https://www.yumpu.com/it/document/read/15039527/nuove-prospettive-
-sulla-grammaticalizzazione [ultimo accesso 25. 3. 2020].
Povzetek
Italijanski člen med nedoločno in nespecifično interpretacijo
v šolskih slovnicah
Členi se v italijanščini uvrščajo med besede z najvišjo frekvenco rabe, za-
radi česar so izredno zanimivi za jezikovno preučevanje. Čeprav jih ne vk-
ljučujemo v polnopomenske besede, prispevajo k pomenu besedne zveze v
kateri se nahajajo. Raziskava analizira kako predstavlja opuščanje člena v
nedoločnih samostalniških besednih zvezah v množini enajst šolskih slov-
458
al framework. Chicago: University of Chicago Press.
Hopper, P., e E. Traugott. 2003. Grammaticalization. Cambridge: Cambridge
University Press.
Jezek, E. 2003. Classi di verbi tra semantica e sintassi. Pisa: ETS.
Korzen, I. 1996. L’articolo italiano fra concetto ed entità. Kopenhagen: Museum
Tusculanum Press, Etudes Romanes 36.
Lyons, C. 1999. Definiteness. Cambridge: Cambridge University Press.
Matisoff, J. A. 1991. “Areal and universal dimensions of grammaticalization in
Lahu”. In Approaches to Grammaticalization. Vol. II, edited by B. Heine
and E. Closs Traugott, 383-454. Amsterdam: Benjamins.
Nitti, P. 2017. La grammatica nell’insegnamento dell’italiano per stranie-
ri. Metodi e modelli per l’acquisizione della grammatica. Saarbrücken:
Edizioni Accademiche Italiane. Renzi, L., G. Salvi, e A. Cardinaletti. 1988.
Grande grammatica italiana di consultazione. Vol. I. La Frase. I sintagmi
nominale e preposizionale. Bologna: Il Mulino.
Schaeffer, J., and L. Matthewson. 2005. “Grammar and pragmatics in the acqu-
isition of article systems.” Natural Language and Linguistic Theory 23 (1):
53–101.
Fonti in rete
Bellini, D., e S. Schneider (a cura di) 2003-2018. Banca dati dell’italiano parlato
(BADIP). Graz: Karl-Franzens-Universität Graz. Http://badip.uni-graz.at.
Giacalone Ramat, A. 2010. “Nuove prospettive sulla grammaticalizzazione”.
Https://www.yumpu.com/it/document/read/15039527/nuove-prospettive-
-sulla-grammaticalizzazione [ultimo accesso 25. 3. 2020].
Povzetek
Italijanski člen med nedoločno in nespecifično interpretacijo
v šolskih slovnicah
Členi se v italijanščini uvrščajo med besede z najvišjo frekvenco rabe, za-
radi česar so izredno zanimivi za jezikovno preučevanje. Čeprav jih ne vk-
ljučujemo v polnopomenske besede, prispevajo k pomenu besedne zveze v
kateri se nahajajo. Raziskava analizira kako predstavlja opuščanje člena v
nedoločnih samostalniških besednih zvezah v množini enajst šolskih slov-
458
