Page 543 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 543
povzetki
retnih produkcij, ki so nastale na podlagi srednjeevropske tradicije (dela
Kálmána, Lehárja, Falla itd.), se je vodstvo odločilo za revijsko predstavo,
ki je odražala najnovejšo glasbeno zabavo v slogu Broadwaya.
Halló, Amerika! je bil spektakel razsežnosti in kakovosti, ki jih Madžarska
dotlej še ni doživela. Njegova radikalnost je bila v tem, da se je namesto na
operetne zvezde in zgoščeno zgodbo zanašal predvsem na vizualne učin-
ke in na showgirls. Odrski prostor je bil uporabljen na radikalno nov način:
uprizoritev je vključevala množične prizore in abstraktne odrske kompozi-
cije, pri čemer je bilo človeško telo uporabljeno kot dekorativni element. V
družbi, ki jo je pretresla travma prve svetovne vojne, pa je predstava posta-
la tudi predmet kulturnih polemik – konservativni tisk je trdil, da predsta-
va nasprotuje madžarskim vrednotam. Kljub temu je imela predstava,
zah valjujoč uspešnemu kombiniranju madžarskih in mednarodn ih kultur-
nih elementov, več kot 100 ponovitev. Iztekla se je kot velik finančni polom,
vendar pa je naslednjih 25 letih močno vplivala na glasbeno zabavo v Bu-
dimpešti. Podeželska gledališča so že med uprizoritvami prvotne produk-
cije poskušala ustvariti svojo lastno Halló ...! predstavo, pri čemer se je vsa-
ka žanra lotevala na svoj način.
Prispevek analizira vlogo spektakularnih učinkov in showgirls pri uspehu
predstave in njeni zapuščini, pri čemer se opira na originalno dokumenta-
cijo predstave in korespondenco vodstva, ki ju hrani oddelek za gledališko
zgodovino Narodne knjižnice Széchényi, ter na fotografije in objave v tisku.
Ključne besede: revija, opereta, scenografija, showgirls, muzikal
Henrik Neubauer
Operetno dogajanje v ljubljanski Operi
med obema vojnama
Prispevek obravnava izvedbe operet v ljubljanski Operi v obdobju od kon-
ca prve do začetka druge svetovne vojne, v treh poglavjih glede na ravnate-
ljevanje takratnih opernih šefov – Rukavine, Poliča in Ukmarja. V teh 23.
letih je bilo v ljubljanski Operi 374 glasbenih predstav. Poleg oper in bale-
tov je bilo med njimi tudi 76 operetnih premier, med temi devet izvirnih
slovenskih skladb. K tem lahko prištejemo še dve opereti, ki sta ju napisala
tuja skladatelja (Josip Raha in Josip Jiranek) med bivanjem pri nas na bese-
dila slovenskih libretistov (Gorinšek, Simončič).
Delež operet je bil v primerjavi z opernimi predstavami ves čas večinoma
v razmerju ena proti tri do štiri, v posameznih sezonah pa je v manjši meri
odstopal tako navzdol kot navzgor. Nekaj operet je bilo ponovljenih okoli
541
retnih produkcij, ki so nastale na podlagi srednjeevropske tradicije (dela
Kálmána, Lehárja, Falla itd.), se je vodstvo odločilo za revijsko predstavo,
ki je odražala najnovejšo glasbeno zabavo v slogu Broadwaya.
Halló, Amerika! je bil spektakel razsežnosti in kakovosti, ki jih Madžarska
dotlej še ni doživela. Njegova radikalnost je bila v tem, da se je namesto na
operetne zvezde in zgoščeno zgodbo zanašal predvsem na vizualne učin-
ke in na showgirls. Odrski prostor je bil uporabljen na radikalno nov način:
uprizoritev je vključevala množične prizore in abstraktne odrske kompozi-
cije, pri čemer je bilo človeško telo uporabljeno kot dekorativni element. V
družbi, ki jo je pretresla travma prve svetovne vojne, pa je predstava posta-
la tudi predmet kulturnih polemik – konservativni tisk je trdil, da predsta-
va nasprotuje madžarskim vrednotam. Kljub temu je imela predstava,
zah valjujoč uspešnemu kombiniranju madžarskih in mednarodn ih kultur-
nih elementov, več kot 100 ponovitev. Iztekla se je kot velik finančni polom,
vendar pa je naslednjih 25 letih močno vplivala na glasbeno zabavo v Bu-
dimpešti. Podeželska gledališča so že med uprizoritvami prvotne produk-
cije poskušala ustvariti svojo lastno Halló ...! predstavo, pri čemer se je vsa-
ka žanra lotevala na svoj način.
Prispevek analizira vlogo spektakularnih učinkov in showgirls pri uspehu
predstave in njeni zapuščini, pri čemer se opira na originalno dokumenta-
cijo predstave in korespondenco vodstva, ki ju hrani oddelek za gledališko
zgodovino Narodne knjižnice Széchényi, ter na fotografije in objave v tisku.
Ključne besede: revija, opereta, scenografija, showgirls, muzikal
Henrik Neubauer
Operetno dogajanje v ljubljanski Operi
med obema vojnama
Prispevek obravnava izvedbe operet v ljubljanski Operi v obdobju od kon-
ca prve do začetka druge svetovne vojne, v treh poglavjih glede na ravnate-
ljevanje takratnih opernih šefov – Rukavine, Poliča in Ukmarja. V teh 23.
letih je bilo v ljubljanski Operi 374 glasbenih predstav. Poleg oper in bale-
tov je bilo med njimi tudi 76 operetnih premier, med temi devet izvirnih
slovenskih skladb. K tem lahko prištejemo še dve opereti, ki sta ju napisala
tuja skladatelja (Josip Raha in Josip Jiranek) med bivanjem pri nas na bese-
dila slovenskih libretistov (Gorinšek, Simončič).
Delež operet je bil v primerjavi z opernimi predstavami ves čas večinoma
v razmerju ena proti tri do štiri, v posameznih sezonah pa je v manjši meri
odstopal tako navzdol kot navzgor. Nekaj operet je bilo ponovljenih okoli
541
