Page 33 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Mitska krajina: razmisleki in smernice za Mitski park
Slika 4
Ob večjem deževju
priteče Pod lisičino
potok, ki teče čez
kolesnice, ki naj bi
jih po izročilu v skali
puščala šembilja,
in se nahaja na stiku
prehoda višje ležečih
flišnih kamnin
(peščenjak in
laporovec) v nižje
ležeči apnenec
(avtorica fotografije
Katja Hrobat Virloget)
lah, za kar se striktno uporablja beseda »moč« in ne energija. Da so tročane
staroverci povezovali z območjem blagodejnih moči, lahko sklepamo tudi iz
pripovedi o tem, da se je njihov svečenik, dehnar, odločil znova vzpostaviti
ravnovesje v prostoru tako, da naj bi tročane »očistil« negativne nesnage
prve svetovne vojne, pri čemer sta mišljena tako človeško trpljenje oziroma
bolečina kot vojna nesnaga v materialnem smislu (Medvešček 2015, 117).
V teh širših krajinskih tročanih baba pogosto nastopa kot ena izmed treh
temeljnih elementov, tako, recimo, naj bi bil na desnem bregu Soče tro-
čan z dvema vrhovoma, Stolom in Gradom, ter Babjo jamo, in s Stolom,
Kresnikom, ki zopet spominja na Gromovnikovo mesto, ter Babjo jamo,
na levem bregu Soče pa so bili v tročan povezani Gošče, Mali vrh in Babja
jama (Medvešček 2015, 41). Čeprav se po pripovedih sodeč Nikrmana zdi
glavna božanska sila t. i. starovercev, je iz ene pripovedi, v kateri se je so-
govornik nekoliko zapletel, razvidno, da je Velika Baba, enako kot Velika
mati ali Nikrmana, morda le ime za ušesa neposvečenih (Pleterski 2015,
23; Medvešček 2015, 114). Baba oziroma žensko mitsko božanstvo je kot
33
Slika 4
Ob večjem deževju
priteče Pod lisičino
potok, ki teče čez
kolesnice, ki naj bi
jih po izročilu v skali
puščala šembilja,
in se nahaja na stiku
prehoda višje ležečih
flišnih kamnin
(peščenjak in
laporovec) v nižje
ležeči apnenec
(avtorica fotografije
Katja Hrobat Virloget)
lah, za kar se striktno uporablja beseda »moč« in ne energija. Da so tročane
staroverci povezovali z območjem blagodejnih moči, lahko sklepamo tudi iz
pripovedi o tem, da se je njihov svečenik, dehnar, odločil znova vzpostaviti
ravnovesje v prostoru tako, da naj bi tročane »očistil« negativne nesnage
prve svetovne vojne, pri čemer sta mišljena tako človeško trpljenje oziroma
bolečina kot vojna nesnaga v materialnem smislu (Medvešček 2015, 117).
V teh širših krajinskih tročanih baba pogosto nastopa kot ena izmed treh
temeljnih elementov, tako, recimo, naj bi bil na desnem bregu Soče tro-
čan z dvema vrhovoma, Stolom in Gradom, ter Babjo jamo, in s Stolom,
Kresnikom, ki zopet spominja na Gromovnikovo mesto, ter Babjo jamo,
na levem bregu Soče pa so bili v tročan povezani Gošče, Mali vrh in Babja
jama (Medvešček 2015, 41). Čeprav se po pripovedih sodeč Nikrmana zdi
glavna božanska sila t. i. starovercev, je iz ene pripovedi, v kateri se je so-
govornik nekoliko zapletel, razvidno, da je Velika Baba, enako kot Velika
mati ali Nikrmana, morda le ime za ušesa neposvečenih (Pleterski 2015,
23; Medvešček 2015, 114). Baba oziroma žensko mitsko božanstvo je kot
33
