Page 34 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
ja Hrobat Virloget
ena izmed treh točk dokazana tudi v raziskavah t. i. svetih trikotnikov v
slovanski mitologiji, ravno tako trikotnih povezav med mesti treh mitskih
likov, pogosto povezanih s t. i. svetim oziroma obrednim kotom (Pleterski
2014; Belaj in Belaj 2014). Pri tem bi lahko sklepali, da so se za trikotniki, ki
so jih zaznali raziskovalci mitologije, skrivajo verovanja v podobne struk-
ture, kot so tročani, o katerih izvemo iz »staroverskih« izročil (Pleterski
2015, 23–31; Hrobat 2019, 27).
Zanimivo je tudi opazovati, kako se toponimi in s tem tudi tisti mitski
pomeni skozi čas spreminjajo. To je lepo vidno v Rodiku prav na primeru
babe. Na zemljevidu iz 18. stoletja se namreč severozahodno od Rodika na-
haja hrib po imenu Babina gora,¹² ki verjetno danes ustreza hribu Gabrova
stran s prazgodovinskim gradiščem (Medeot, Crevato in Margon 2021). O
tem imenu danes v spominu Rodičanov ni več ne duha ne sluha, edina
znana Baba je monolitna skala pod rodiškim poljem, ki je bila ob gradnji
vodovoda leta 1989 razstreljena.
Tekom projekta Mitski park se je še enkrat pokazalo, da je izročilo spre-
menljivo in tudi različno interpretirano. Ko smo iskali točno lokacijo Babe,
je prišlo do diskusij med Rodičani, kateri kamen je Baba. Krajina se je iz
časa njihovega otroštva, ko so kot pastirčki ure preždeli na kamnu, pov-
sem spremenila, tudi pogled nanjo je bil v očeh otrok drugačen kot s per-
spektive odraslih. Po spominu se je Baba namreč nahajala na najvišji vzpe-
tini na gmajni, od koder je bil razgled na živino in pašnike okrog, medtem
ko je danes ta krajina povsem poraščena in zaradi drevja ter grmičevja ni
več nikakršnega širnega razgleda. Nekdo je tako zatrdil, da je Baba drug
kamen v bližini trase vodovoda, ki deluje kot dolmen, a je po mnenju ge-
ografa Gregorja Kovačiča gotovo naravnega izvora. Vendar se je naposled
večina sogovornikov vseeno strinjala in potrdila, da je Baba prvotno iden-
tificirana lokacija razstreljenega monolita ob vodovodni napeljavi (Hrobat
2010a, 186).¹³ Spomnim pa se, da je pokojni informator Rado Lukovec več-
krat brezuspešno poskušal najti nek kamnit »dolmen«, kot je opisoval ne-
navadno kamnito strukturo, v bližini Babe, kar je verjetno bilo to. Avtorica
objavljenega rodiškega pripovednega izročila Jasna Majda Peršolja se je na
vprašanje o tem kamnu megleno spominjala, da se ji zdi, da so temu kamnu
rekli Babec, ampak da ni bila pozorna nanj, ker ni bilo nobenega pripove-
dnega izročila v zvezi z njim.
¹² Glej http://www.mapire.eu.
¹³ Za terensko delo z Rodičani tekom projekta in posredovanje informacij se zahvaljujem Va-
leriji Pučko iz Rodika.
34
ena izmed treh točk dokazana tudi v raziskavah t. i. svetih trikotnikov v
slovanski mitologiji, ravno tako trikotnih povezav med mesti treh mitskih
likov, pogosto povezanih s t. i. svetim oziroma obrednim kotom (Pleterski
2014; Belaj in Belaj 2014). Pri tem bi lahko sklepali, da so se za trikotniki, ki
so jih zaznali raziskovalci mitologije, skrivajo verovanja v podobne struk-
ture, kot so tročani, o katerih izvemo iz »staroverskih« izročil (Pleterski
2015, 23–31; Hrobat 2019, 27).
Zanimivo je tudi opazovati, kako se toponimi in s tem tudi tisti mitski
pomeni skozi čas spreminjajo. To je lepo vidno v Rodiku prav na primeru
babe. Na zemljevidu iz 18. stoletja se namreč severozahodno od Rodika na-
haja hrib po imenu Babina gora,¹² ki verjetno danes ustreza hribu Gabrova
stran s prazgodovinskim gradiščem (Medeot, Crevato in Margon 2021). O
tem imenu danes v spominu Rodičanov ni več ne duha ne sluha, edina
znana Baba je monolitna skala pod rodiškim poljem, ki je bila ob gradnji
vodovoda leta 1989 razstreljena.
Tekom projekta Mitski park se je še enkrat pokazalo, da je izročilo spre-
menljivo in tudi različno interpretirano. Ko smo iskali točno lokacijo Babe,
je prišlo do diskusij med Rodičani, kateri kamen je Baba. Krajina se je iz
časa njihovega otroštva, ko so kot pastirčki ure preždeli na kamnu, pov-
sem spremenila, tudi pogled nanjo je bil v očeh otrok drugačen kot s per-
spektive odraslih. Po spominu se je Baba namreč nahajala na najvišji vzpe-
tini na gmajni, od koder je bil razgled na živino in pašnike okrog, medtem
ko je danes ta krajina povsem poraščena in zaradi drevja ter grmičevja ni
več nikakršnega širnega razgleda. Nekdo je tako zatrdil, da je Baba drug
kamen v bližini trase vodovoda, ki deluje kot dolmen, a je po mnenju ge-
ografa Gregorja Kovačiča gotovo naravnega izvora. Vendar se je naposled
večina sogovornikov vseeno strinjala in potrdila, da je Baba prvotno iden-
tificirana lokacija razstreljenega monolita ob vodovodni napeljavi (Hrobat
2010a, 186).¹³ Spomnim pa se, da je pokojni informator Rado Lukovec več-
krat brezuspešno poskušal najti nek kamnit »dolmen«, kot je opisoval ne-
navadno kamnito strukturo, v bližini Babe, kar je verjetno bilo to. Avtorica
objavljenega rodiškega pripovednega izročila Jasna Majda Peršolja se je na
vprašanje o tem kamnu megleno spominjala, da se ji zdi, da so temu kamnu
rekli Babec, ampak da ni bila pozorna nanj, ker ni bilo nobenega pripove-
dnega izročila v zvezi z njim.
¹² Glej http://www.mapire.eu.
¹³ Za terensko delo z Rodičani tekom projekta in posredovanje informacij se zahvaljujem Va-
leriji Pučko iz Rodika.
34
