Page 35 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Mitska krajina: razmisleki in smernice za Mitski park
Slika 5 Skulpture na Kobilji glavi v avtorstvu Špele Šedivy, Sibile Leskovec in Ive Vite
Hostnik, ki ponazarjajo zgodbo o tem, da so čarovnice na tem mestu raztrgale
vedamca (avtorica fotografije Katja Hrobat Virloget)
Katastrske meje v Rodiku in drugod
Pet od dvanajstih postavljenih mitskih točk v Rodiku leži na ali v neposre-
dni bližini vzhodne katastrske meje. Sicer so pripovedno izročilo in nje-
gove interpretacije za vseh dvanajst izbranih točk iz Mitskega parka v Ro-
diku povzeti na drugem mestu (Hrobat Virloget 2020; Beguš, Hrobat Virlo-
get in Panjek 2015, 67–79), vendar je potrebno opozoriti, da je vsaka točka
veliko bogatejša s pripovednim izročilom (glej Peršolja 2000). Za namen
turistične prezentacije smo ga bili namreč primorani osiromašiti, selekci-
onirati, saj smo morali izbrati le po eno povedko, vezano na določen kraj.
Ko beremo iz knjige pripovednega izročila Rodika (Peršolja 2000), je tudi
jasno, da je krajina pripovednega izročila veliko pestrejša in bogatejša, saj
se ogromno povedk navezuje še na druga mesta, izbrane pa so bile le točke
v bližini že obstoječih poti. Gotovo lahko med izpuščenimi pripovedmi iz-
postavim povedke o grofu Petaču, ki morda predstavljajo neko mlajšo fazo
izročila z mitskimi vsebinami. V parku je samo enkrat prikazana njegova
zgodba, in sicer na enigmatični ledini Kobilja glava, kjer naj bi volkovi raz-
trgali grofovo kobilo (Hrobat 2010a, 74; slika 5). Na tem mestu naj bi ča-
rovnice raztrgale vedamca, bila naj bi kobilja lobanja na kolu, najden je
35
Slika 5 Skulpture na Kobilji glavi v avtorstvu Špele Šedivy, Sibile Leskovec in Ive Vite
Hostnik, ki ponazarjajo zgodbo o tem, da so čarovnice na tem mestu raztrgale
vedamca (avtorica fotografije Katja Hrobat Virloget)
Katastrske meje v Rodiku in drugod
Pet od dvanajstih postavljenih mitskih točk v Rodiku leži na ali v neposre-
dni bližini vzhodne katastrske meje. Sicer so pripovedno izročilo in nje-
gove interpretacije za vseh dvanajst izbranih točk iz Mitskega parka v Ro-
diku povzeti na drugem mestu (Hrobat Virloget 2020; Beguš, Hrobat Virlo-
get in Panjek 2015, 67–79), vendar je potrebno opozoriti, da je vsaka točka
veliko bogatejša s pripovednim izročilom (glej Peršolja 2000). Za namen
turistične prezentacije smo ga bili namreč primorani osiromašiti, selekci-
onirati, saj smo morali izbrati le po eno povedko, vezano na določen kraj.
Ko beremo iz knjige pripovednega izročila Rodika (Peršolja 2000), je tudi
jasno, da je krajina pripovednega izročila veliko pestrejša in bogatejša, saj
se ogromno povedk navezuje še na druga mesta, izbrane pa so bile le točke
v bližini že obstoječih poti. Gotovo lahko med izpuščenimi pripovedmi iz-
postavim povedke o grofu Petaču, ki morda predstavljajo neko mlajšo fazo
izročila z mitskimi vsebinami. V parku je samo enkrat prikazana njegova
zgodba, in sicer na enigmatični ledini Kobilja glava, kjer naj bi volkovi raz-
trgali grofovo kobilo (Hrobat 2010a, 74; slika 5). Na tem mestu naj bi ča-
rovnice raztrgale vedamca, bila naj bi kobilja lobanja na kolu, najden je
35
