Page 133 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 133
Analiza odgovorov strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju o kariernem razvoju
S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da večina strokovnih delavcev
meni, da v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu ni ustrezno poskr-
bljeno tako za aktivno staranje strokovnih delavcev kot tudi za uvajanje mla-
dih pedagoških delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj.
Rezultati raziskave so pokazali, da je starost zaposlenih v pozitivni korelaciji
z mnenjem, da v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu ni na ustrezen
način poskrbljeno za aktivno staranje strokovnih delavcev. Enako velja tudi
za strokovne delavce z več leti delovne dobe.
Glede mnenja o prenosu izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše
se je izkazalo, da več kot polovica strokovnih delavcev s srednješolsko izo-
brazbo meni, da je za prenos izkušenj v slovenskem vzgojno-izobraževalnem
sistemu poskrbljeno ustrezno, medtem ko so bili strokovni delavci, ki so imeli
višjo raven izobrazbe, nasprotnega mnenja. Tudi pri podaji mnenja o prenosu
izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše sodelavce so starejši zapo-
sleni izrazili mnenje, da je to področje urejeno slabo.
Pomembne razlike v mnenju pa so se pokazale predvsem glede na mesto
zaposlitve. Mnenje ravnateljev je namreč med vsemi strokovnimi delavci naj-
bolj izstopalo v tem, da za prenos izkušenj starejših strokovnih delavcev na
mlajše sodelavce ni poskrbljeno na ustrezen način.
Mnenje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pa se je glede na zapo-
slene na ostalih delovnih mestih najbolj razlikovalo. Medtem ko se slednji
v večinskem deležu niso strinjali z ustreznostjo načina prenosa izkušenj sta-
rejših na mlajše, so vzgojitelji v 60,1 in pomočniki vzgojiteljev v 42,9 me-
nili, da je zanje poskrbljeno na ustrezen način. Posledično se je tudi glede
na zavod zaposlitve izkazalo, da je več strokovnih delavcev v vrtcu in dija-
škem domu mnenja, da je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu za
prenos izkušenj starejših na mlajše poskrbljeno na ustrezen način, v primer-
javi s strokovnimi delavci, ki so zaposleni v osnovnih in srednjih šolah. Rezul-
tati raziskave so pokazali, da so strokovni delavci s pridobljeno srednješolsko
izobrazbo najbolj pozitivno naravnani do ustreznega načina uvajanja mlaj-
ših strokovnih delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj. Tudi pri tem
vprašanju so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev tisti, ki menijo, da so mlajši
strokovni delavci v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu v pridobi-
vanje prvih delovnih izkušenj uvedeni na ustrezen način.
Nenazadnje smo v okviru raziskave ugotavljali, ali se strokovni delavci pri-
pravljajo na aktivno staranje. Ugotovili smo, da se na aktivno staranje bolj pri-
pravlja ženski spol, starejši strokovni delavci in tisti, ki imajo več let delovne
dobe. Strokovni delavci pa za kontinuiran karierni razvoj skrbijo predvsem s
skrbjo zase in z osebnostnim razvojem.
131
S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da večina strokovnih delavcev
meni, da v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu ni ustrezno poskr-
bljeno tako za aktivno staranje strokovnih delavcev kot tudi za uvajanje mla-
dih pedagoških delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj.
Rezultati raziskave so pokazali, da je starost zaposlenih v pozitivni korelaciji
z mnenjem, da v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu ni na ustrezen
način poskrbljeno za aktivno staranje strokovnih delavcev. Enako velja tudi
za strokovne delavce z več leti delovne dobe.
Glede mnenja o prenosu izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše
se je izkazalo, da več kot polovica strokovnih delavcev s srednješolsko izo-
brazbo meni, da je za prenos izkušenj v slovenskem vzgojno-izobraževalnem
sistemu poskrbljeno ustrezno, medtem ko so bili strokovni delavci, ki so imeli
višjo raven izobrazbe, nasprotnega mnenja. Tudi pri podaji mnenja o prenosu
izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše sodelavce so starejši zapo-
sleni izrazili mnenje, da je to področje urejeno slabo.
Pomembne razlike v mnenju pa so se pokazale predvsem glede na mesto
zaposlitve. Mnenje ravnateljev je namreč med vsemi strokovnimi delavci naj-
bolj izstopalo v tem, da za prenos izkušenj starejših strokovnih delavcev na
mlajše sodelavce ni poskrbljeno na ustrezen način.
Mnenje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pa se je glede na zapo-
slene na ostalih delovnih mestih najbolj razlikovalo. Medtem ko se slednji
v večinskem deležu niso strinjali z ustreznostjo načina prenosa izkušenj sta-
rejših na mlajše, so vzgojitelji v 60,1 in pomočniki vzgojiteljev v 42,9 me-
nili, da je zanje poskrbljeno na ustrezen način. Posledično se je tudi glede
na zavod zaposlitve izkazalo, da je več strokovnih delavcev v vrtcu in dija-
škem domu mnenja, da je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu za
prenos izkušenj starejših na mlajše poskrbljeno na ustrezen način, v primer-
javi s strokovnimi delavci, ki so zaposleni v osnovnih in srednjih šolah. Rezul-
tati raziskave so pokazali, da so strokovni delavci s pridobljeno srednješolsko
izobrazbo najbolj pozitivno naravnani do ustreznega načina uvajanja mlaj-
ših strokovnih delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj. Tudi pri tem
vprašanju so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev tisti, ki menijo, da so mlajši
strokovni delavci v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu v pridobi-
vanje prvih delovnih izkušenj uvedeni na ustrezen način.
Nenazadnje smo v okviru raziskave ugotavljali, ali se strokovni delavci pri-
pravljajo na aktivno staranje. Ugotovili smo, da se na aktivno staranje bolj pri-
pravlja ženski spol, starejši strokovni delavci in tisti, ki imajo več let delovne
dobe. Strokovni delavci pa za kontinuiran karierni razvoj skrbijo predvsem s
skrbjo zase in z osebnostnim razvojem.
131
