Page 134 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 134
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
Če strnemo vsa spoznanja ter interpretacijo odgovorov strokovnih in pe-
dagoških delavcev, lahko izpostavimo ključno sistemsko anomalijo, ki se kaže
v odnosih pri izvajanju usposabljanja učiteljev v šolah, kjer gre predvsem za
odnose znotraj posamezne institucije, med šolami in visokošolskimi institu-
cijami ter za odnose med zaposlenimi v šolskem kolektivu.
Tako šola (mentor) kot visokošolska institucija (študent na praktičnem pe-
dagoškem usposabljanju) morata s pisnim sporazumom prilagoditi svoja pri-
čakovanja/dejavnosti in obveznosti, razrešiti se morajo vprašanja o financi-
ranju/sistemu nagrajevanja partnerstva, odgovornostih za skupno delo ter
ugotavljanju končnega uspeha kandidatov.
V Združenem kraljestvu morajo npr. izvajalci izobraževanja učiteljev od
leta 1992 dalje sodelovati s šolami v partnerskem odnosu in jih aktivno vklju-
čevati v proces usposabljanja. Šole, ki vstopajo v partnerstva, plačujejo viso-
košolske institucije iz sredstev, ki jim jih zagotavlja agencija za usposabljanje
učiteljev. Agencija daje tudi smernice za delo šol in visokošolskih institucij
(Eurydice, 2004). Na Nizozemskem pa se morajo institucije za izobraževanje
učiteljev skupaj z drugimi sodelujočimi organizacijami prilagoditi potrebam
šole. Šole morajo postati najpomembnejši akterji na trgu izobraževanja in us-
posabljanja. V ta namen so oblikovali tudi t. i. »šolski proračun«, in sicer zato,
da bi šole lahko svobodno določale svoje prednostne naloge. V tem prora-
čunu so zagotovljena tudi dodatna finančna sredstva za usposabljanje uči-
teljev. Običajno so za vsebino programov še vedno odgovorne visokošolske
institucije za izobraževanje učiteljev, vendar naj bi pri tem upoštevale zah-
teve šol. Zanimiva je tudi praksa v Združenem kraljestvu, kjer učiteljeve de-
lovne dolžnosti obsegajo, če tako odredi ravnatelj, tudi pomoč pri uvajanju
v delo in ocenjevanje novih učiteljev. Izvajalci izobraževanja in usposablja-
nja učiteljev morajo zagotoviti, da so vse osebe, ki sodelujejo pri usposablja-
nju novih učiteljev, ustrezno usposobljene za to delo. TTA je objavila vodnik
za mentorje usposabljanja in ustanovila tudi posebno skupino za pomoč ter
svetovanje visokošolskim institucijam in šolam (Eurydice, 2004).
Da bi bilo usposabljanje učiteljev dovolj kakovostno, morajo biti izpolnjeni
številni predpogoji. Izbirni mehanizmi zagotavljanja kakovosti morajo biti iz-
redno strogi in natančno opredeljeni s standardi, vsebovati morajo jasna do-
ločila o kompetencah, da lahko kandidati na tej podlagi pridobijo ustrezno
kvalifikacijo za delo učitelja. Izvajanje mora biti dobro organizirano, imeti
mora učinkovito vodstvo in dovolj sredstev. Šele tedaj je partnerstvo lahko
učinkovito – če so izobraževalci učiteljev pripravljeni na sodelovanje in če
usklajeno odigrajo vsak svojo novo vlogo (Eurydice, 2004).
132
Če strnemo vsa spoznanja ter interpretacijo odgovorov strokovnih in pe-
dagoških delavcev, lahko izpostavimo ključno sistemsko anomalijo, ki se kaže
v odnosih pri izvajanju usposabljanja učiteljev v šolah, kjer gre predvsem za
odnose znotraj posamezne institucije, med šolami in visokošolskimi institu-
cijami ter za odnose med zaposlenimi v šolskem kolektivu.
Tako šola (mentor) kot visokošolska institucija (študent na praktičnem pe-
dagoškem usposabljanju) morata s pisnim sporazumom prilagoditi svoja pri-
čakovanja/dejavnosti in obveznosti, razrešiti se morajo vprašanja o financi-
ranju/sistemu nagrajevanja partnerstva, odgovornostih za skupno delo ter
ugotavljanju končnega uspeha kandidatov.
V Združenem kraljestvu morajo npr. izvajalci izobraževanja učiteljev od
leta 1992 dalje sodelovati s šolami v partnerskem odnosu in jih aktivno vklju-
čevati v proces usposabljanja. Šole, ki vstopajo v partnerstva, plačujejo viso-
košolske institucije iz sredstev, ki jim jih zagotavlja agencija za usposabljanje
učiteljev. Agencija daje tudi smernice za delo šol in visokošolskih institucij
(Eurydice, 2004). Na Nizozemskem pa se morajo institucije za izobraževanje
učiteljev skupaj z drugimi sodelujočimi organizacijami prilagoditi potrebam
šole. Šole morajo postati najpomembnejši akterji na trgu izobraževanja in us-
posabljanja. V ta namen so oblikovali tudi t. i. »šolski proračun«, in sicer zato,
da bi šole lahko svobodno določale svoje prednostne naloge. V tem prora-
čunu so zagotovljena tudi dodatna finančna sredstva za usposabljanje uči-
teljev. Običajno so za vsebino programov še vedno odgovorne visokošolske
institucije za izobraževanje učiteljev, vendar naj bi pri tem upoštevale zah-
teve šol. Zanimiva je tudi praksa v Združenem kraljestvu, kjer učiteljeve de-
lovne dolžnosti obsegajo, če tako odredi ravnatelj, tudi pomoč pri uvajanju
v delo in ocenjevanje novih učiteljev. Izvajalci izobraževanja in usposablja-
nja učiteljev morajo zagotoviti, da so vse osebe, ki sodelujejo pri usposablja-
nju novih učiteljev, ustrezno usposobljene za to delo. TTA je objavila vodnik
za mentorje usposabljanja in ustanovila tudi posebno skupino za pomoč ter
svetovanje visokošolskim institucijam in šolam (Eurydice, 2004).
Da bi bilo usposabljanje učiteljev dovolj kakovostno, morajo biti izpolnjeni
številni predpogoji. Izbirni mehanizmi zagotavljanja kakovosti morajo biti iz-
redno strogi in natančno opredeljeni s standardi, vsebovati morajo jasna do-
ločila o kompetencah, da lahko kandidati na tej podlagi pridobijo ustrezno
kvalifikacijo za delo učitelja. Izvajanje mora biti dobro organizirano, imeti
mora učinkovito vodstvo in dovolj sredstev. Šele tedaj je partnerstvo lahko
učinkovito – če so izobraževalci učiteljev pripravljeni na sodelovanje in če
usklajeno odigrajo vsak svojo novo vlogo (Eurydice, 2004).
132
