Page 22 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 22
ces staranja v Evropi
Na tem mestu moramo izpostaviti tudi »management aktivnega staranja«,
ki zajema zavedanje, prepričanja, dolžnosti delodajalca, strategijo staranja,
delovno zmožnost zaposlenega in njegovo produktivnost, kompetence, or-
ganizacijo dela in dobro življenje (Krčmar, 2010; več v nadaljevanju).
Najpogostejše težave starejših zaposlenih, ki se pri tem pojavljajo na ravni
institucije, so predvsem: produktivnost, konkurenčnost, izostanki zaradi bo-
lezni, toleriranje novih sprememb, organizacija dela, delovno okolje in zapo-
slovanje (Krčmar, 2010). Na zaposlitveno stopnjo starejših delavcev pa učin-
kujeta promocija delovne zmožnosti in razvoj zaposljivosti (Ilmarinen, 2001),
kjer se slednja kaže kot najučinkovitejša, ko gre za preplet prilagajanja de-
lovnega okolja in delovne skupnosti, individualnega zdravja, funkcionalne
kapacitete in profesionalnih kompetenc posameznika.
20
Na tem mestu moramo izpostaviti tudi »management aktivnega staranja«,
ki zajema zavedanje, prepričanja, dolžnosti delodajalca, strategijo staranja,
delovno zmožnost zaposlenega in njegovo produktivnost, kompetence, or-
ganizacijo dela in dobro življenje (Krčmar, 2010; več v nadaljevanju).
Najpogostejše težave starejših zaposlenih, ki se pri tem pojavljajo na ravni
institucije, so predvsem: produktivnost, konkurenčnost, izostanki zaradi bo-
lezni, toleriranje novih sprememb, organizacija dela, delovno okolje in zapo-
slovanje (Krčmar, 2010). Na zaposlitveno stopnjo starejših delavcev pa učin-
kujeta promocija delovne zmožnosti in razvoj zaposljivosti (Ilmarinen, 2001),
kjer se slednja kaže kot najučinkovitejša, ko gre za preplet prilagajanja de-
lovnega okolja in delovne skupnosti, individualnega zdravja, funkcionalne
kapacitete in profesionalnih kompetenc posameznika.
20
