Page 64 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 64
gled sistemskih možnosti za aktivno staranje in uvajanje mladih strokovnih delavcev
visokošolskih institucij, koliko bo prostih delovnih mest, pa je odvisno tudi
od števila upokojitev in številčnosti generacije šoloobveznih otrok. Upokoji-
tve pa niso odvisne samo od starosti, ampak tudi od delovne dobe, osebnih
okoliščin in volje zaposlenega. Poleg tega so v postopku sprejemanja spre-
membe pokojninske zakonodaje, zato zaposleni niti sami ne vedo, kdaj na-
tančno se bodo lahko upokojili. Doslej večjega pomanjkanja učiteljev ni bilo;
v obdobju manj številčnih generacij šoloobveznih otrok smo se soočali celo
s presežkom učiteljev (Eurydice, 2019).
Vstopanje v pedagoški poklic
Večina evropskih držav na nacionalni ravni nima sistemsko urejenega vstopa
mladih v pedagoški poklic (Eurydice, 2008). V Republiki Sloveniji je priprav-
ništvo dovoljeno mladim, ki imajo zahtevano kvalifikacijo, vendar še nimajo
ustrezne licence za opravljanje samostojnega pedagoškega dela. Leta 2006
je po podatkih Eurydice (2008) kar 20 evropskih držav svojim strokovnim de-
lavcem ponudilo formalno pomoč pri uvajanju v pedagoško delo. Tovrstnim
mladim je bil mentor določen, običajno je bil to že zrel in izkušen učitelj z
dolgoletno prakso oz. z velikim številom let delovne dobe.
Vzgojitelji in učitelji v pedagoški poklic vstopajo na dva načina: s kandidira-
njem na javni razpis pripravniških mest Ministrstva za izobraževanje, znanost
in šport ali s kandidiranjem na javne razpise prostih delovnih mest, ki jih ob-
javijo vrtci in šole. Vzgojitelji in učitelji začetniki praviloma vstopajo v poklic
tako, da se najprej praktično usposabljajo pod vodstvom izkušenega učitelja
in postopno prevzemajo naloge. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, raz-
piše pripravniška mesta vsaj enkrat letno. Razpis vsebuje pogoje o izobrazbi
in merila za izbiro kandidatov. Če je prijavljenih kandidatov več, kot je raz-
položljivih pripravniških mest, se po teh merilih določi prednostni vrstni red.
Izbiro in razporeditev kandidatov opravi ministrstvo. Pri tem se upoštevajo
interesi vrtca oz. šole in želje kandidata (Eurydice, 2008).
Kandidati, ki jih izbere in razporedi ministrstvo, sklenejo delovno razmerje
kot pripravniki v vrtcu ali šoli za največ 10 mesecev, kolikor traja pripravni-
ška doba. Pred njenim iztekom opravljajo strokovni izpit. Delovno razmerje
za nedoločen čas lahko sklenejo šele po uspešno opravljenem strokovnem
izpitu in pod pogojem, da je v vrtcu ali šoli na voljo prosto delovno mesto.
Vrtci in šole navadno izbirajo med ustrezno izobraženimi in poklicno uspo-
sobljenimi kandidati, ki so že opravili strokovni izpit. V izjemnih primerih – če
ni drugih kandidatov – lahko vrtec ali šola na prosto delovno mesto sprejme
tudi vzgojitelja oz. učitelja začetnika, ki še ni opravil strokovnega izpita. V teh
primerih ga lahko zaposlijo za določen čas. Oseba, zoper katero je uveden
62
visokošolskih institucij, koliko bo prostih delovnih mest, pa je odvisno tudi
od števila upokojitev in številčnosti generacije šoloobveznih otrok. Upokoji-
tve pa niso odvisne samo od starosti, ampak tudi od delovne dobe, osebnih
okoliščin in volje zaposlenega. Poleg tega so v postopku sprejemanja spre-
membe pokojninske zakonodaje, zato zaposleni niti sami ne vedo, kdaj na-
tančno se bodo lahko upokojili. Doslej večjega pomanjkanja učiteljev ni bilo;
v obdobju manj številčnih generacij šoloobveznih otrok smo se soočali celo
s presežkom učiteljev (Eurydice, 2019).
Vstopanje v pedagoški poklic
Večina evropskih držav na nacionalni ravni nima sistemsko urejenega vstopa
mladih v pedagoški poklic (Eurydice, 2008). V Republiki Sloveniji je priprav-
ništvo dovoljeno mladim, ki imajo zahtevano kvalifikacijo, vendar še nimajo
ustrezne licence za opravljanje samostojnega pedagoškega dela. Leta 2006
je po podatkih Eurydice (2008) kar 20 evropskih držav svojim strokovnim de-
lavcem ponudilo formalno pomoč pri uvajanju v pedagoško delo. Tovrstnim
mladim je bil mentor določen, običajno je bil to že zrel in izkušen učitelj z
dolgoletno prakso oz. z velikim številom let delovne dobe.
Vzgojitelji in učitelji v pedagoški poklic vstopajo na dva načina: s kandidira-
njem na javni razpis pripravniških mest Ministrstva za izobraževanje, znanost
in šport ali s kandidiranjem na javne razpise prostih delovnih mest, ki jih ob-
javijo vrtci in šole. Vzgojitelji in učitelji začetniki praviloma vstopajo v poklic
tako, da se najprej praktično usposabljajo pod vodstvom izkušenega učitelja
in postopno prevzemajo naloge. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, raz-
piše pripravniška mesta vsaj enkrat letno. Razpis vsebuje pogoje o izobrazbi
in merila za izbiro kandidatov. Če je prijavljenih kandidatov več, kot je raz-
položljivih pripravniških mest, se po teh merilih določi prednostni vrstni red.
Izbiro in razporeditev kandidatov opravi ministrstvo. Pri tem se upoštevajo
interesi vrtca oz. šole in želje kandidata (Eurydice, 2008).
Kandidati, ki jih izbere in razporedi ministrstvo, sklenejo delovno razmerje
kot pripravniki v vrtcu ali šoli za največ 10 mesecev, kolikor traja pripravni-
ška doba. Pred njenim iztekom opravljajo strokovni izpit. Delovno razmerje
za nedoločen čas lahko sklenejo šele po uspešno opravljenem strokovnem
izpitu in pod pogojem, da je v vrtcu ali šoli na voljo prosto delovno mesto.
Vrtci in šole navadno izbirajo med ustrezno izobraženimi in poklicno uspo-
sobljenimi kandidati, ki so že opravili strokovni izpit. V izjemnih primerih – če
ni drugih kandidatov – lahko vrtec ali šola na prosto delovno mesto sprejme
tudi vzgojitelja oz. učitelja začetnika, ki še ni opravil strokovnega izpita. V teh
primerih ga lahko zaposlijo za določen čas. Oseba, zoper katero je uveden
62
