Page 62 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 62
gled sistemskih možnosti za aktivno staranje in uvajanje mladih strokovnih delavcev
tem mestu omeniti tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(ZPIZ-1) (2006) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
(2012). Od leta 2013 se v Sloveniji izvaja reforma trga dela (Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR-1), 2013; Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), 2010), ki skuša za-
gotoviti večjo zaposljivost, ohranjanje zaposlitve in konkurenčnost starejših
delavcev. V slovenskem prostoru (za razliko od nekaterih drugih držav članic
EU) obstaja tudi zaposlitvena rehabilitacija, opredeljena v Zakonu o zaposli-
tveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) (2007).
Pregled ukrepov spodbujanja aktivnega staranja v Republiki Sloveniji
Vlada Republike Slovenije je sprejela Strategijo dolgožive družbe (Vlada Repu-
blike Slovenije, 2017), ki temelji na konceptu aktivnega staranja, s poudarkom
na aktivnosti in ustvarjalnosti v vseh življenjskih obdobjih, skrbi za zdravje
in medgeneracijskem sodelovanju ter solidarnosti. Podaljševanje življenja in
nova razmerja med deleži mlade, srednje in starejše generacije bodo nam-
reč v Sloveniji in drugod po svetu močno vplivali na posameznike, družine
in družbo ter zahtevali spremembe na številnih področjih. Za uspešno pri-
lagoditev družbe in sistemov socialne zaščite demografskim spremembam
bodo potrebni: ozaveščenost o spremenjenih medgeneracijskih razmerjih v
družbi; spremembe v razumevanju delovnega življenjskega cikla – namesto
tradicionalnega življenjskega cikla (izobraževanje, delovno aktivno obdobje,
upokojitev) je čedalje prisotnejši prilagodljivejši in spremenljivejši koncept,
ki poudarja vseživljenjsko učenje in daljšo aktivnost, ki lahko vključuje tudi
več karier; prihaja do spremembe konvencionalnega razmišljanja, da stara-
nje prebivalstva zaradi tveganja nižje produktivnosti in višjih javnofinančnih
izdatkov prinaša zgolj breme ter da je starejša generacija po odhodu v pokoj
večinoma le pasivni prejemnik različnih oblik »pomoči in podpore socialne
države« (Vlada Republike Slovenije, 2017, str. 19).
Proces staranja prebivalstva bo v Sloveniji po nekaterih napovedih celo in-
tenzivnejši kot v drugih državah EU. Projekcije EUROPOP2013, po katerih bo
v Sloveniji leta 2060 skoraj 30 prebivalcev starejših od 65 let, so sicer po-
vezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih predpostavk (gibanje števila
rojstev, smrti in neto priselitev), vendar na neizogibnost staranja prebivalstva
v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji. Taka gibanja se bodo odražala
na/v: trgu dela in izobraževanju; javnih izdatkih za sisteme socialne zaščite;
vključenosti starejših v družbo in kakovosti življenja starejših.
Usmeritve strategije dolgožive družbe
Usmeritve strategije dolgožive družbe so podlaga za oblikovanje ukrepov v
okviru posameznih sklopov oz. stebrov. Ob tem je treba upoštevati, da bodo
60
tem mestu omeniti tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(ZPIZ-1) (2006) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
(2012). Od leta 2013 se v Sloveniji izvaja reforma trga dela (Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR-1), 2013; Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), 2010), ki skuša za-
gotoviti večjo zaposljivost, ohranjanje zaposlitve in konkurenčnost starejših
delavcev. V slovenskem prostoru (za razliko od nekaterih drugih držav članic
EU) obstaja tudi zaposlitvena rehabilitacija, opredeljena v Zakonu o zaposli-
tveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) (2007).
Pregled ukrepov spodbujanja aktivnega staranja v Republiki Sloveniji
Vlada Republike Slovenije je sprejela Strategijo dolgožive družbe (Vlada Repu-
blike Slovenije, 2017), ki temelji na konceptu aktivnega staranja, s poudarkom
na aktivnosti in ustvarjalnosti v vseh življenjskih obdobjih, skrbi za zdravje
in medgeneracijskem sodelovanju ter solidarnosti. Podaljševanje življenja in
nova razmerja med deleži mlade, srednje in starejše generacije bodo nam-
reč v Sloveniji in drugod po svetu močno vplivali na posameznike, družine
in družbo ter zahtevali spremembe na številnih področjih. Za uspešno pri-
lagoditev družbe in sistemov socialne zaščite demografskim spremembam
bodo potrebni: ozaveščenost o spremenjenih medgeneracijskih razmerjih v
družbi; spremembe v razumevanju delovnega življenjskega cikla – namesto
tradicionalnega življenjskega cikla (izobraževanje, delovno aktivno obdobje,
upokojitev) je čedalje prisotnejši prilagodljivejši in spremenljivejši koncept,
ki poudarja vseživljenjsko učenje in daljšo aktivnost, ki lahko vključuje tudi
več karier; prihaja do spremembe konvencionalnega razmišljanja, da stara-
nje prebivalstva zaradi tveganja nižje produktivnosti in višjih javnofinančnih
izdatkov prinaša zgolj breme ter da je starejša generacija po odhodu v pokoj
večinoma le pasivni prejemnik različnih oblik »pomoči in podpore socialne
države« (Vlada Republike Slovenije, 2017, str. 19).
Proces staranja prebivalstva bo v Sloveniji po nekaterih napovedih celo in-
tenzivnejši kot v drugih državah EU. Projekcije EUROPOP2013, po katerih bo
v Sloveniji leta 2060 skoraj 30 prebivalcev starejših od 65 let, so sicer po-
vezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih predpostavk (gibanje števila
rojstev, smrti in neto priselitev), vendar na neizogibnost staranja prebivalstva
v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji. Taka gibanja se bodo odražala
na/v: trgu dela in izobraževanju; javnih izdatkih za sisteme socialne zaščite;
vključenosti starejših v družbo in kakovosti življenja starejših.
Usmeritve strategije dolgožive družbe
Usmeritve strategije dolgožive družbe so podlaga za oblikovanje ukrepov v
okviru posameznih sklopov oz. stebrov. Ob tem je treba upoštevati, da bodo
60
