Page 67 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 67
liza kariernega razvoja v vzgoji 7
in izobraževanju
Daljše življenje in staranje družbe sta izhodišči za usmeritev posameznika in
družbe v aktivno in zdravo staranje (Ramovš idr., 2019). Posledično je zaradi
staranja prebivalstva vse več starejših oseb, ki še vedno poučujejo. Po mnenju
Javrhove (2011) je ena od učiteljevih temeljnih nalog skrb za nenehno pogla-
bljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. V zvezi s tem je bistvenega
pomena učiteljeva zmožnost za razvoj in raziskovanje svojega dela pa tudi
za načrtovanje in razvoj svoje individualne kariere v povezavi z organizacijo
ali skupino, v kateri dela.
Študije kažejo, da je med temeljnimi dejavniki, ki pomembno vplivajo na
učiteljevo ravnanje in prepričanja, tudi potek oblikovanja poklicne identi-
tete oz. učiteljeve poklicne socializacije. Nanjo pa je mogoče vplivati pred-
vsem z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem na dodiplomski ravni
in v manjšem obsegu tudi pozneje s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem
(Javrh, 2011). V evropskih državah je stalni profesionalni razvoj močno pod-
prt. V veliki večini izobraževalnih sistemov je stalni profesionalni razvoj tudi
dolžnost in obveza, ki jo morajo učitelji opraviti v določenem številu ur na
leto (Evropska komisija, 2018). Kot je razvidno, je za stalno strokovno izpopol-
njevanje pri pedagoških delavcih dobro poskrbljeno, in nasploh je znano, da
so pedagoški poklici stabilni poklici (Roness in Smith, 2010). Vseeno se veliko
držav, kot so npr. Združene države Amerike, Velika Britanija, Irska in Avstra-
lija, soočajo s pomanjkanjem pedagoškega kadra. Posledice pomanjkanja se
kažejo predvsem v visoki stopnji fluktuacije zaposlenih (angl. high attrition
rate), upokojitvah starejših učiteljev in vedno manjšem zanimanju mladih za
pedagoški poklic (Bakar idr., 2014). Zelo pogosto je tudi pomanjkanje kadra
le na določenih geografskih območjih (Evropska komisija, 2018).
SVIZ (2019) opozarja, da je za izobraževanje nujno potrebno nameniti več
sredstev, ker je pri mladih pomemben dejavnik pri izbiri poklica tudi višina
plače. V Sloveniji učiteljski poklic še zmeraj zaostaja tudi za prejemki zapo-
slenih v primerljivih poklicih v javnem sektorju (zaslužek učiteljev ostaja med
78 in 93 zaslužka drugih terciarno izobraženih odraslih). Večina držav, kot
so npr. Anglija, Avstrija in Finska, pripravlja načrte do 10 let vnaprej. Norve-
ška pripravlja načrte celo do 20 let vnaprej. V prispevku Pedagogov vse več,
65
in izobraževanju
Daljše življenje in staranje družbe sta izhodišči za usmeritev posameznika in
družbe v aktivno in zdravo staranje (Ramovš idr., 2019). Posledično je zaradi
staranja prebivalstva vse več starejših oseb, ki še vedno poučujejo. Po mnenju
Javrhove (2011) je ena od učiteljevih temeljnih nalog skrb za nenehno pogla-
bljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. V zvezi s tem je bistvenega
pomena učiteljeva zmožnost za razvoj in raziskovanje svojega dela pa tudi
za načrtovanje in razvoj svoje individualne kariere v povezavi z organizacijo
ali skupino, v kateri dela.
Študije kažejo, da je med temeljnimi dejavniki, ki pomembno vplivajo na
učiteljevo ravnanje in prepričanja, tudi potek oblikovanja poklicne identi-
tete oz. učiteljeve poklicne socializacije. Nanjo pa je mogoče vplivati pred-
vsem z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem na dodiplomski ravni
in v manjšem obsegu tudi pozneje s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem
(Javrh, 2011). V evropskih državah je stalni profesionalni razvoj močno pod-
prt. V veliki večini izobraževalnih sistemov je stalni profesionalni razvoj tudi
dolžnost in obveza, ki jo morajo učitelji opraviti v določenem številu ur na
leto (Evropska komisija, 2018). Kot je razvidno, je za stalno strokovno izpopol-
njevanje pri pedagoških delavcih dobro poskrbljeno, in nasploh je znano, da
so pedagoški poklici stabilni poklici (Roness in Smith, 2010). Vseeno se veliko
držav, kot so npr. Združene države Amerike, Velika Britanija, Irska in Avstra-
lija, soočajo s pomanjkanjem pedagoškega kadra. Posledice pomanjkanja se
kažejo predvsem v visoki stopnji fluktuacije zaposlenih (angl. high attrition
rate), upokojitvah starejših učiteljev in vedno manjšem zanimanju mladih za
pedagoški poklic (Bakar idr., 2014). Zelo pogosto je tudi pomanjkanje kadra
le na določenih geografskih območjih (Evropska komisija, 2018).
SVIZ (2019) opozarja, da je za izobraževanje nujno potrebno nameniti več
sredstev, ker je pri mladih pomemben dejavnik pri izbiri poklica tudi višina
plače. V Sloveniji učiteljski poklic še zmeraj zaostaja tudi za prejemki zapo-
slenih v primerljivih poklicih v javnem sektorju (zaslužek učiteljev ostaja med
78 in 93 zaslužka drugih terciarno izobraženih odraslih). Večina držav, kot
so npr. Anglija, Avstrija in Finska, pripravlja načrte do 10 let vnaprej. Norve-
ška pripravlja načrte celo do 20 let vnaprej. V prispevku Pedagogov vse več,
65
