Page 45 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Odziv u p na prvi val epidemije covida-19 3.4
treb posameznih učiteljev. Učitelji opozarjajo na potrebo po enotnem
sistemu vrednotenja učiteljevega dela, ki bi ne smel ovirati intenzivnej-
šega vključevanja ik t v pedagoško prakso. Obstoječi sistem vrednote-
nja je ugodnejši za klasične oblike dela, predvsem predavanja, kot pa za
izvedbo na daljavo. Slednja zahteva več predpriprav, več inovativnosti
in ustvarjalnosti, da študentje pri predmetu dosežejo načrtovane učne
rezultate. Vendar o tem več kasneje.
V intervjuje vključeni visokošolski učitelji, ki opravljajo tudi druge
funkcije (prodekan/-ja, vodja sistema kakovosti na članici), se seveda
zavedajo trendov na področju visokega šolstva v svetu in jim želijo sle-
diti. Odpiranje izobraževanja in večja vključenost ikt v pedagoški pro-
ces bi lahko imela pozitivne učinke za univerzo, fakultete in akademsko
osebje. Se pa intervjuvanci zavedajo, da i k t sama ne spreminja peda-
goške paradigme in da se sprememba paradigme, skladna s sodobnimi
trendi (npr. k študentu osredinjeno poučevanje), lahko zgodi le z ak-
tivno podporo vodstva in tudi ob upoštevanju študentov na univerzi.
3.4 Odziv up na prvi val epidemije covida-19
Zapiranje u p ter vlogo projekta InoTeZ pri zapiranju smo že predsta-
vili. Učitelji, ki smo marca 2020 pedagoški proces izvajali na daljavo,
smo o načinu izvedbe poročali v univerzitetnem informacijskem sis-
temu (u n is). Za vsako izvedbo (predavanja, seminarji, seminarske, la-
boratorijske ali klinične vaje) smo za vsak predmet evidentirali:
• prostor – izbirali smo lahko med klasično učilnico (predavalnica,
laboratorij . . .), kombinirano izvedbo (klasična učilnica z možno-
stjo e-participacije študentov), e-izvedbo (izvedba kontaktnih ur
na daljavo v živo) in e-učilnico;
• uporabljeni sistem – klasična učilnica, z o o m, Jitsi, vo x, m s Te-
ams, Google Meet, Moodle, drugo;
• ure – vpisati smo morali število kontaktnih in število izvedenih ur;
• opis vsebine, ki je bila predstavljena prek e-izvedbe.
Vsebinsko je obrazec za vnos opravljenih obveznosti sestavljen ne-
koliko nespretno in pridobljeni podatki ne odražajo pogleda na vsebin-
ski in kakovostni vidik izvedbe pedagoškega procesa, sporna pa je tudi
struktura samega obrazca. Moodle (e-učilnico) lahko npr. uporabljamo
tudi v klasični učilnici. Kombinirana izvedba, kot v slovenščino preva-
jamo blended learning, predstavlja kombinacijo srečanj v živo in aktiv-
nosti študentov po spletu, na daljavo (Bates 2005, 9; Sulčič 2008, 28;
45
treb posameznih učiteljev. Učitelji opozarjajo na potrebo po enotnem
sistemu vrednotenja učiteljevega dela, ki bi ne smel ovirati intenzivnej-
šega vključevanja ik t v pedagoško prakso. Obstoječi sistem vrednote-
nja je ugodnejši za klasične oblike dela, predvsem predavanja, kot pa za
izvedbo na daljavo. Slednja zahteva več predpriprav, več inovativnosti
in ustvarjalnosti, da študentje pri predmetu dosežejo načrtovane učne
rezultate. Vendar o tem več kasneje.
V intervjuje vključeni visokošolski učitelji, ki opravljajo tudi druge
funkcije (prodekan/-ja, vodja sistema kakovosti na članici), se seveda
zavedajo trendov na področju visokega šolstva v svetu in jim želijo sle-
diti. Odpiranje izobraževanja in večja vključenost ikt v pedagoški pro-
ces bi lahko imela pozitivne učinke za univerzo, fakultete in akademsko
osebje. Se pa intervjuvanci zavedajo, da i k t sama ne spreminja peda-
goške paradigme in da se sprememba paradigme, skladna s sodobnimi
trendi (npr. k študentu osredinjeno poučevanje), lahko zgodi le z ak-
tivno podporo vodstva in tudi ob upoštevanju študentov na univerzi.
3.4 Odziv up na prvi val epidemije covida-19
Zapiranje u p ter vlogo projekta InoTeZ pri zapiranju smo že predsta-
vili. Učitelji, ki smo marca 2020 pedagoški proces izvajali na daljavo,
smo o načinu izvedbe poročali v univerzitetnem informacijskem sis-
temu (u n is). Za vsako izvedbo (predavanja, seminarji, seminarske, la-
boratorijske ali klinične vaje) smo za vsak predmet evidentirali:
• prostor – izbirali smo lahko med klasično učilnico (predavalnica,
laboratorij . . .), kombinirano izvedbo (klasična učilnica z možno-
stjo e-participacije študentov), e-izvedbo (izvedba kontaktnih ur
na daljavo v živo) in e-učilnico;
• uporabljeni sistem – klasična učilnica, z o o m, Jitsi, vo x, m s Te-
ams, Google Meet, Moodle, drugo;
• ure – vpisati smo morali število kontaktnih in število izvedenih ur;
• opis vsebine, ki je bila predstavljena prek e-izvedbe.
Vsebinsko je obrazec za vnos opravljenih obveznosti sestavljen ne-
koliko nespretno in pridobljeni podatki ne odražajo pogleda na vsebin-
ski in kakovostni vidik izvedbe pedagoškega procesa, sporna pa je tudi
struktura samega obrazca. Moodle (e-učilnico) lahko npr. uporabljamo
tudi v klasični učilnici. Kombinirana izvedba, kot v slovenščino preva-
jamo blended learning, predstavlja kombinacijo srečanj v živo in aktiv-
nosti študentov po spletu, na daljavo (Bates 2005, 9; Sulčič 2008, 28;
45
