Page 41 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
Razumevanje in odnos do e-izobraževanja na u p 3.3
ljavo oziroma delo v e-učilnici vrednoti kot druge oblike študija (d o š),
medtem ko se delo na ostalih fakultetah vrednoti, kot se vrednoti način
dela, ki ga e-učilnica nadomešča. E-predavanje se tako vrednoti kot kla-
sično izvedeno predavanje, e-izvedba vaj pa kot klasično izvedene vaje.
Vrednotenje dela učiteljev bo pri uporabi i k t nedvomno moralo biti
poenoteno in urejeno na način, da ne bo zaviralo uvajanja ik t v peda-
goški proces. Zbrani komentarji o vključevanju ikt v pedagoški proces
in obstoječi podpori na članici so razvidni iz preglednice 3.2.
Poleg omenjenega vrednotenja dela učiteljev so intervjuvanci izpo-
stavili še druge ovire (preglednica 3.3), ki otežujejo intenzivnejše vklju-
čevanje i k t v pedagoški proces. Izpostavljena je bila obremenjenost
učiteljev z drugim delom, zaradi česar se težko udeležijo usposabljanj
ali delavnic, na katerih bi spoznali možnosti in priložnosti vključeva-
nja sodobnih tehnologij v pedagoški proces ter z ikt podprtega načina
dela. Če je na nekaterih fakultetah izpostavljeno, da si starejši učite-
lji ne želijo sprememb, pa tega na drugih fakultetah ne opažajo: i k t
uvajajo tako mlajši kot starejši učitelji. Je pa res, da je nekatere učitelje
težko prepričati v spremembo, če so naklonjeni klasičnim oblikam dela
ter nenaklonjeni ik t. Izpostavljeno je bilo, da bi bilo koristno predsta-
viti primere dobre rabe in tako učiteljem z različnih študijskih področij
prikazati prednosti in koristi uporabe ik t v pedagoškem procesu. Šir-
jenju primerov dobre rabe smo v projektu InoTeZ namenili še posebno
pozornost. Poleg promocije rabe ikt po posameznih članicah, ki je po-
tekala prek članov projektne skupine, je projektna skupina organizirala
konference Lastovke u p,²⁴ katerih osnovni namen je bil ravno prikaz
primerov dobre rabe in motiviranje učiteljev za spreminjanje pedago-
ške paradigme poučevanja in učenja.
Intervjuvanci so kot oviro za uporabo ikt v pedagoškem procesu iz-
postavili zastarelo opremo pa tudi skrb, da bi ikt nadomestila učitelja.
Na u p p e f opozarjajo na previdnost pri uporabi i k t – ta naj bi bila
osmišljena in premišljena.
Intervjuvanci so podprli v projektu načrtovano enotno tehnično in
vsebinsko podporo na ravni u p (preglednica 3.4). Pri tem izpostavljajo
potrebo po t. i. infrastrukturnem značaju organizacijske enote (centra),
ki bi se financirala na ravni u p, posamezne storitve pa bi se uporabni-
kom (fakultetam) ne zaračunavale posebej. Zaračunavanje storitev na
na ravni u p bi članice vodilo k neuporabi teh storitev. Kljub centralizi-
²⁴ Glej https://odprtaup.upr.si/course/view.php?id=75.
41
ljavo oziroma delo v e-učilnici vrednoti kot druge oblike študija (d o š),
medtem ko se delo na ostalih fakultetah vrednoti, kot se vrednoti način
dela, ki ga e-učilnica nadomešča. E-predavanje se tako vrednoti kot kla-
sično izvedeno predavanje, e-izvedba vaj pa kot klasično izvedene vaje.
Vrednotenje dela učiteljev bo pri uporabi i k t nedvomno moralo biti
poenoteno in urejeno na način, da ne bo zaviralo uvajanja ik t v peda-
goški proces. Zbrani komentarji o vključevanju ikt v pedagoški proces
in obstoječi podpori na članici so razvidni iz preglednice 3.2.
Poleg omenjenega vrednotenja dela učiteljev so intervjuvanci izpo-
stavili še druge ovire (preglednica 3.3), ki otežujejo intenzivnejše vklju-
čevanje i k t v pedagoški proces. Izpostavljena je bila obremenjenost
učiteljev z drugim delom, zaradi česar se težko udeležijo usposabljanj
ali delavnic, na katerih bi spoznali možnosti in priložnosti vključeva-
nja sodobnih tehnologij v pedagoški proces ter z ikt podprtega načina
dela. Če je na nekaterih fakultetah izpostavljeno, da si starejši učite-
lji ne želijo sprememb, pa tega na drugih fakultetah ne opažajo: i k t
uvajajo tako mlajši kot starejši učitelji. Je pa res, da je nekatere učitelje
težko prepričati v spremembo, če so naklonjeni klasičnim oblikam dela
ter nenaklonjeni ik t. Izpostavljeno je bilo, da bi bilo koristno predsta-
viti primere dobre rabe in tako učiteljem z različnih študijskih področij
prikazati prednosti in koristi uporabe ik t v pedagoškem procesu. Šir-
jenju primerov dobre rabe smo v projektu InoTeZ namenili še posebno
pozornost. Poleg promocije rabe ikt po posameznih članicah, ki je po-
tekala prek članov projektne skupine, je projektna skupina organizirala
konference Lastovke u p,²⁴ katerih osnovni namen je bil ravno prikaz
primerov dobre rabe in motiviranje učiteljev za spreminjanje pedago-
ške paradigme poučevanja in učenja.
Intervjuvanci so kot oviro za uporabo ikt v pedagoškem procesu iz-
postavili zastarelo opremo pa tudi skrb, da bi ikt nadomestila učitelja.
Na u p p e f opozarjajo na previdnost pri uporabi i k t – ta naj bi bila
osmišljena in premišljena.
Intervjuvanci so podprli v projektu načrtovano enotno tehnično in
vsebinsko podporo na ravni u p (preglednica 3.4). Pri tem izpostavljajo
potrebo po t. i. infrastrukturnem značaju organizacijske enote (centra),
ki bi se financirala na ravni u p, posamezne storitve pa bi se uporabni-
kom (fakultetam) ne zaračunavale posebej. Zaračunavanje storitev na
na ravni u p bi članice vodilo k neuporabi teh storitev. Kljub centralizi-
²⁴ Glej https://odprtaup.upr.si/course/view.php?id=75.
41
