Page 15 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 15
Izzivi delovne sile v turizmu v novi realnosti
Vplivi epidemije na delovno silo v turizmu
Epidemija covida na vse gospodarske dejavnosti in njihove zaposlene ni
vplivala na enak način. Medtem ko se je takoj po njenem izbruhu zvi-
ševalo število zaposlenih v dejavnostih, ki so ohranjale ali omogočale
socialno distanco (kot je spletna prodaja, informacijska tehnologija), se
je zaposlenost v dejavnostih, ki tradicionalno temeljijo na medsebojnem
stiku, čez noč močno znižala.
Delovna sila v turizmu je v prvem letu po izbruhu epidemije zaradi
upada dohodka in povečane nestabilnosti ter nepredvidljivosti zaposlitve
množično zapuščala svoja delovna mesta. Nekateri so jih zapustili prosto-
voljno in se zaposlili v drugi dejavnosti, za katero so menili, da je manj
občutljiva na podobne šoke v prihodnosti in s tem zagotavlja stabilnejšo
zaposlitev, drugi so delovno mesto v turizmu izgubili.
Če pogledamo obseg zaposlenih v turizmu v zadnjih desetletjih na lo-
kalni, regionalni ali globalni ravni, vidimo, da se je z razvojem dejavnosti
število zaposlenih v njej neprestano zviševalo. Tako naj bi bilo po podat-
kih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (World Travel & Tou-
rism Council, b. l.) leta 2019 v svetu 334 milijona zaposlitev v turizmu, kar
je predstavljajo desetino vseh zaposlitev, v letu 2020 pa je zavoljo epide-
mije ta številka prvič močno upadla, in sicer na 272 milijonov na svetovni
ravni, s čimer je predstavljala enajstino vseh zaposlitev v svetu. Upad za-
poslitev v turizmu je znašal 18,5 ob začetku epidemije, kar je turistični
dejavnosti prizadejalo močan udarec. Številne zaposlitve so se ob izbruhu
epidemije ohranile zaradi državnih pomoči, ki so jih bili deležni turistični
ponudniki in so bile namenjene zadržanju zaposlenih, njihovega znanja
in spretnosti.
Preglednica 1 prikazuje število zaposlenih v turizmu pred epidemijo
leta 2019 in število zaposlenih v turizmu med epidemijo leta 2020 v iz-
branih evropskih državah, delež zaposlenih v turizmu v državi in odsto-
tno spremembo števila zaposlenih med letoma. Po absolutni vrednosti
je največ zaposlenih v turizmu v največjih evropskih državah. Odstotek
zaposlenih v turizmu se je v času epidemije znižal povsod (preglednica
1, zadnji stolpec), najmanj v Luksemburgu (za 0,7 ), največ na Portu-
galskem (16 ) in v Turčiji (16,3 ); slednji državi sta močno odvisni od
dejavnosti in zaposlujeta tudi veliko število turističnih delavcev. Razlogov
za takšne razlike med državami je več, vsekakor pa je aktivna vloga države
na področju ohranjanja zaposlenih v dejavnosti z različnimi spodbudami
igrala pomembno vlogo.
15
Vplivi epidemije na delovno silo v turizmu
Epidemija covida na vse gospodarske dejavnosti in njihove zaposlene ni
vplivala na enak način. Medtem ko se je takoj po njenem izbruhu zvi-
ševalo število zaposlenih v dejavnostih, ki so ohranjale ali omogočale
socialno distanco (kot je spletna prodaja, informacijska tehnologija), se
je zaposlenost v dejavnostih, ki tradicionalno temeljijo na medsebojnem
stiku, čez noč močno znižala.
Delovna sila v turizmu je v prvem letu po izbruhu epidemije zaradi
upada dohodka in povečane nestabilnosti ter nepredvidljivosti zaposlitve
množično zapuščala svoja delovna mesta. Nekateri so jih zapustili prosto-
voljno in se zaposlili v drugi dejavnosti, za katero so menili, da je manj
občutljiva na podobne šoke v prihodnosti in s tem zagotavlja stabilnejšo
zaposlitev, drugi so delovno mesto v turizmu izgubili.
Če pogledamo obseg zaposlenih v turizmu v zadnjih desetletjih na lo-
kalni, regionalni ali globalni ravni, vidimo, da se je z razvojem dejavnosti
število zaposlenih v njej neprestano zviševalo. Tako naj bi bilo po podat-
kih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (World Travel & Tou-
rism Council, b. l.) leta 2019 v svetu 334 milijona zaposlitev v turizmu, kar
je predstavljajo desetino vseh zaposlitev, v letu 2020 pa je zavoljo epide-
mije ta številka prvič močno upadla, in sicer na 272 milijonov na svetovni
ravni, s čimer je predstavljala enajstino vseh zaposlitev v svetu. Upad za-
poslitev v turizmu je znašal 18,5 ob začetku epidemije, kar je turistični
dejavnosti prizadejalo močan udarec. Številne zaposlitve so se ob izbruhu
epidemije ohranile zaradi državnih pomoči, ki so jih bili deležni turistični
ponudniki in so bile namenjene zadržanju zaposlenih, njihovega znanja
in spretnosti.
Preglednica 1 prikazuje število zaposlenih v turizmu pred epidemijo
leta 2019 in število zaposlenih v turizmu med epidemijo leta 2020 v iz-
branih evropskih državah, delež zaposlenih v turizmu v državi in odsto-
tno spremembo števila zaposlenih med letoma. Po absolutni vrednosti
je največ zaposlenih v turizmu v največjih evropskih državah. Odstotek
zaposlenih v turizmu se je v času epidemije znižal povsod (preglednica
1, zadnji stolpec), najmanj v Luksemburgu (za 0,7 ), največ na Portu-
galskem (16 ) in v Turčiji (16,3 ); slednji državi sta močno odvisni od
dejavnosti in zaposlujeta tudi veliko število turističnih delavcev. Razlogov
za takšne razlike med državami je več, vsekakor pa je aktivna vloga države
na področju ohranjanja zaposlenih v dejavnosti z različnimi spodbudami
igrala pomembno vlogo.
15
