Page 18 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 18
Helena Nemec Rudež
tudi na znižanje napitnin in neustrezen odnos strank zaradi zahtev po
upoštevanju epidemioloških ukrepov, še ugotavlja študija.
Do podobnih ugotovitev kot omenjena ameriška je prišla britanska
študija, ki ugotavlja, da je v času epidemije 41 zaposlenih v gostinstvu
zapustilo to dejavnost, med najpogostejšimi in najpomembnejšimi ra-
zlogi pa so nepredvidljivost turistične dejavnosti zaradi epidemije, pre-
mislek o nadaljnji osebni karieri, ki ga je spodbudila epidemija, in slabo
plačilo (Beggins, 2021).
Če gledamo z vidika zaposlenih v turizmu, je epidemija nanje vplivala
z različnih vidikov (Ozdemir, 2020):
• ekonomski vidik, ki ne zajema samo izgube dohodka, ampak tudi
več dela s skrajšanim delovnim časom, nezaposlenost, nesposob-
nost plačevanja življenjskih stroškov, zmanjšano ekonomsko neod-
visnost,
• psihološki vidik, povezan s strahom, stresom, z melanholijo, brezu-
pom in tudi nesrečo zaposlenih,
• družbeni vidik, kamor sodijo dolgčas med prostim časom, odso-
tnost socialnega življenja, osamljenost, pasivnost.
Tudi Yin in Ni (2021) poleg strahu za izgubo službe izpostavljata vpliv
epidemije na čustva in psihološko dojemanje delavcev zaradi osebnega
stika zaposlenih z gosti oziroma turisti. Demirović Bajramijeva idr. (2021)
ugotavljajo negativno korelacijo med nevarnostjo izgube dela zaradi epi-
demije in zadovoljstvom z delom v turizmu; zvišanje nevarnosti izgube
dela je močno vplivalo na težnjo po zamenjavi dela, veliko turističnih de-
lavcev zato išče delo izven dejavnosti. Raziskava tudi ugotavlja, da se tu-
ristični delavci zavedajo težavnosti iskanja dela izven turizma, saj je bilo
zaradi epidemije prizadetih veliko dejavnosti; kljub temu pa jih je veliko
našlo zaposlitev v drugih dejavnostih.
Za ohranjanje delovne sile so se leta 2020 sprejemali pomembni ukrepi
(International Labour Organization, 2021):
• pospeševanje gospodarstva in novih delovnih mest z aktivno davč-
no-proračunsko politiko ter denarno politiko kot tudi s finančno
podporo posameznim dejavnostim,
• podpora podjetij, zaposlovanja in dohodka z razširitvijo obsega za-
ščite delovnih mest, s finančnimi oziroma davčnimi ukrepi za pod-
jetja,
• varstvo zaposlenih na delovnih mestih, prilagajanje dela, razširitev
plačane odsotnosti z dela,
18
tudi na znižanje napitnin in neustrezen odnos strank zaradi zahtev po
upoštevanju epidemioloških ukrepov, še ugotavlja študija.
Do podobnih ugotovitev kot omenjena ameriška je prišla britanska
študija, ki ugotavlja, da je v času epidemije 41 zaposlenih v gostinstvu
zapustilo to dejavnost, med najpogostejšimi in najpomembnejšimi ra-
zlogi pa so nepredvidljivost turistične dejavnosti zaradi epidemije, pre-
mislek o nadaljnji osebni karieri, ki ga je spodbudila epidemija, in slabo
plačilo (Beggins, 2021).
Če gledamo z vidika zaposlenih v turizmu, je epidemija nanje vplivala
z različnih vidikov (Ozdemir, 2020):
• ekonomski vidik, ki ne zajema samo izgube dohodka, ampak tudi
več dela s skrajšanim delovnim časom, nezaposlenost, nesposob-
nost plačevanja življenjskih stroškov, zmanjšano ekonomsko neod-
visnost,
• psihološki vidik, povezan s strahom, stresom, z melanholijo, brezu-
pom in tudi nesrečo zaposlenih,
• družbeni vidik, kamor sodijo dolgčas med prostim časom, odso-
tnost socialnega življenja, osamljenost, pasivnost.
Tudi Yin in Ni (2021) poleg strahu za izgubo službe izpostavljata vpliv
epidemije na čustva in psihološko dojemanje delavcev zaradi osebnega
stika zaposlenih z gosti oziroma turisti. Demirović Bajramijeva idr. (2021)
ugotavljajo negativno korelacijo med nevarnostjo izgube dela zaradi epi-
demije in zadovoljstvom z delom v turizmu; zvišanje nevarnosti izgube
dela je močno vplivalo na težnjo po zamenjavi dela, veliko turističnih de-
lavcev zato išče delo izven dejavnosti. Raziskava tudi ugotavlja, da se tu-
ristični delavci zavedajo težavnosti iskanja dela izven turizma, saj je bilo
zaradi epidemije prizadetih veliko dejavnosti; kljub temu pa jih je veliko
našlo zaposlitev v drugih dejavnostih.
Za ohranjanje delovne sile so se leta 2020 sprejemali pomembni ukrepi
(International Labour Organization, 2021):
• pospeševanje gospodarstva in novih delovnih mest z aktivno davč-
no-proračunsko politiko ter denarno politiko kot tudi s finančno
podporo posameznim dejavnostim,
• podpora podjetij, zaposlovanja in dohodka z razširitvijo obsega za-
ščite delovnih mest, s finančnimi oziroma davčnimi ukrepi za pod-
jetja,
• varstvo zaposlenih na delovnih mestih, prilagajanje dela, razširitev
plačane odsotnosti z dela,
18
