Page 19 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 19
Izzivi delovne sile v turizmu v novi realnosti
• socialni dialog med vlado, delavci in delodajalci, ki krepi vzdržnost
zaposlitev, in kolektivna pogajanja o odnosih z delavci.
Države so s finančnimi ukrepi omilile vplive epidemije na odpušča-
nje zaposlenih in izboljšale likvidnostni položaj podjetij. S tem so pod-
jetja lahko svoje delavce zadržala v večji meri, kot bi jih sicer, nekateri
pa so kljub temu poiskali zaposlitev v dejavnostih, ki so manj občutljive
na zdravstveno krizo. Veliko držav je za ohranjanje zaposlenih uporabilo
mehanizem krajšega delovnega časa. 23 držav članic oecd je mehanizem
skrajšanega delovnega časa uporabljalo že pred zdravstveno krizo, osem
pa jih je ta mehanizem uvedlo z nastankom zdravstvene krize; pri tem se
je vsebina samih mehanizmom razlikovala med državami (oe c d, 2020).
V državah oe c d se je mehanizem skrajšanega delovnega časa nekoliko
prilagodil izzivom epidemije in se usmeril predvsem v tri glavna področja
(oe c d, 2020):
• poenostavitev postopkov za skrajšan delovni čas in povečan obseg
kritja plačila, ponekod tudi retroaktivno,
• razširitev kritja za plačilo tudi na začasne delavce v turizmu, pone-
kod tudi na agencijske delavce in samozaposlene,
• nadomestila za zaposlene za čas, ko ne delajo, in oprostitev plačil
delavcev za socialno varnost.
Za turizem so bili ti ukrepi pomembni, saj veliko zaposlenih v času
epidemije ni delalo in je bila njihova zaposlitev v celoti odvisna od dr-
žavnih pomoči. Ravno finančne spodbude so omogočile, da se turistični
ponudniki ne srečujejo s še večjim problemom ponovnega najemanja de-
lavcev v času, ko se je povpraševanje sredi leta 2021 zopet občutno pove-
čalo. S tem se je omogočilo vsaj delno ohranitev človeškega kapitala in
posledično kompetenc, ki so se razvijale veliko časa, in s tem možnosti
oblikovanja konkurenčnega turističnega proizvoda.
Več časa kot bo zdravstvena kriza vplivala na turizem, več zaposlenih
bo poiskalo zaposlitev izven turizma, v dejavnostih, ki omogočajo var-
nejše delovno mesto. Vprašanji, ki sta se postavljali na srednji rok, sta,
koliko časa naj trajajo finančne spodbude za ohranjanje delovnih mest
zaradi epidemije in kaj naj zajemajo.
Že v začetku epidemije leta 2020 so se pojavile pobude za preusmer-
janje državnih pomoči s ščitenja delovnih mest v spodbujanje novih, za
usposabljanje zaposlenih za nove izzive in za prehod delovnih mest iz de-
javnosti, ki zahtevajo finančne spodbude, v tiste, ki finančne spodbude ne
potrebujejo (oe c d, 2020). To hkrati pomeni tudi preusmerjanje zaposle-
19
• socialni dialog med vlado, delavci in delodajalci, ki krepi vzdržnost
zaposlitev, in kolektivna pogajanja o odnosih z delavci.
Države so s finančnimi ukrepi omilile vplive epidemije na odpušča-
nje zaposlenih in izboljšale likvidnostni položaj podjetij. S tem so pod-
jetja lahko svoje delavce zadržala v večji meri, kot bi jih sicer, nekateri
pa so kljub temu poiskali zaposlitev v dejavnostih, ki so manj občutljive
na zdravstveno krizo. Veliko držav je za ohranjanje zaposlenih uporabilo
mehanizem krajšega delovnega časa. 23 držav članic oecd je mehanizem
skrajšanega delovnega časa uporabljalo že pred zdravstveno krizo, osem
pa jih je ta mehanizem uvedlo z nastankom zdravstvene krize; pri tem se
je vsebina samih mehanizmom razlikovala med državami (oe c d, 2020).
V državah oe c d se je mehanizem skrajšanega delovnega časa nekoliko
prilagodil izzivom epidemije in se usmeril predvsem v tri glavna področja
(oe c d, 2020):
• poenostavitev postopkov za skrajšan delovni čas in povečan obseg
kritja plačila, ponekod tudi retroaktivno,
• razširitev kritja za plačilo tudi na začasne delavce v turizmu, pone-
kod tudi na agencijske delavce in samozaposlene,
• nadomestila za zaposlene za čas, ko ne delajo, in oprostitev plačil
delavcev za socialno varnost.
Za turizem so bili ti ukrepi pomembni, saj veliko zaposlenih v času
epidemije ni delalo in je bila njihova zaposlitev v celoti odvisna od dr-
žavnih pomoči. Ravno finančne spodbude so omogočile, da se turistični
ponudniki ne srečujejo s še večjim problemom ponovnega najemanja de-
lavcev v času, ko se je povpraševanje sredi leta 2021 zopet občutno pove-
čalo. S tem se je omogočilo vsaj delno ohranitev človeškega kapitala in
posledično kompetenc, ki so se razvijale veliko časa, in s tem možnosti
oblikovanja konkurenčnega turističnega proizvoda.
Več časa kot bo zdravstvena kriza vplivala na turizem, več zaposlenih
bo poiskalo zaposlitev izven turizma, v dejavnostih, ki omogočajo var-
nejše delovno mesto. Vprašanji, ki sta se postavljali na srednji rok, sta,
koliko časa naj trajajo finančne spodbude za ohranjanje delovnih mest
zaradi epidemije in kaj naj zajemajo.
Že v začetku epidemije leta 2020 so se pojavile pobude za preusmer-
janje državnih pomoči s ščitenja delovnih mest v spodbujanje novih, za
usposabljanje zaposlenih za nove izzive in za prehod delovnih mest iz de-
javnosti, ki zahtevajo finančne spodbude, v tiste, ki finančne spodbude ne
potrebujejo (oe c d, 2020). To hkrati pomeni tudi preusmerjanje zaposle-
19
