Page 20 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 20
Helena Nemec Rudež
nih iz turizma v druge dejavnosti in s tem izgubo talentov ter kompetenc
v turizmu.
Težave ustvarjanja turističnega proizvoda in delovna sila
Kljub temu da so države pristopile k reševanju kratkoročnih težav zapo-
slenih v turizmu in s tem pripomogle, da izguba človeškega kapitala v
turizmu ne bi bila še večja, so se turistični ponudniki v času ponovnega
zagona turizma sredi leta 2021 srečevali s problemi pomanjkanja delovne
sile, ki je predhodno v velikem obsegu zapustila turizem in se zaposlila
drugod ter se ne želi več vrniti na delo v turistično dejavnost. Mnogi tu-
ristični delavci so si poiskali delo v trgovini na drobno, klicnih centrih,
podjetjih, ki se ukvarjajo z dostavo, in drugih dejavnostih, kjer so bolje
plačani in imajo predvidljivejši delovni čas, nekateri pa so se zaposlili v
dejavnostih, kjer lahko delo opravljajo od doma oziroma na daljavo (Fins,
b. l.). Cahyadi in Newsome (2021) na primeru Indonezije ugotavljata, da
so si turistični delavci poiskali delo v kmetijstvu. Med drugimi razlogi za
primanjkljaj delovne sile v turizmu se omenja tudi finančno podporo dr-
žav, namenjeno posameznikom v času epidemije. Pomanjkanje delovne
sile predstavlja v letu 2021 ob ponovni rasti turističnega povpraševanja
osrednji problem obratovanja številnih turističnih ponudnikov.
Pri izgubi zaposlenih je kritična izguba njihovega znanja, ki ni bilo za-
pisano v postopkih dela, ampak je bilo vezano na posameznike. Takšna
znanje in izkušnje so ponudniki izgubili skupaj z zaposlenimi; potrebno
bo daljše obdobje za vzpostavitev na novo pridobljenega znanja novih de-
lavcev. Hkrati bo treba z novimi vzvodi zagotoviti višjo raven ohranjanja
zaposlenih, ki je v turizmu že tradicionalno nizka.
Tudi krajša odsotnost z dela in delo s skrajšanim delovnim časom sta
negativno vplivala na človeški kapital turističnih ponudnikov, predvsem
na izobraževanje zaposlenih in pridobivanje kompetenc. Epidemija se je
tako odražala v zmanjšanem obsegu formalnega izobraževanja v obliki
različnih certificiranih izobraževanj in neformalnega izobraževanja s pri-
dobivanjem kompetenc v obliki delavnic, notranjih izobraževanj, učenja
od sodelavcev in učenja med samim delom (o e c d, 2021a). Turistični
ponudniki bodo morali zamujeno vlaganje v zaposlene, izobraževanja,
usposabljanja, neformalne oblike učenja nadoknaditi s pridobivanjem
praktičnih kompetenc med delom in učenjem med sodelavci. Usposablja-
nje obstoječega in novega kadra v turizmu se mora usmeriti tudi v nad-
gradnjo ter aktualizacijo znanj o digitalnih rešitvah in zdravstvenih iz-
zivih. To odpira dodatno vprašanje in zastavlja nove izzive za turistične
20
nih iz turizma v druge dejavnosti in s tem izgubo talentov ter kompetenc
v turizmu.
Težave ustvarjanja turističnega proizvoda in delovna sila
Kljub temu da so države pristopile k reševanju kratkoročnih težav zapo-
slenih v turizmu in s tem pripomogle, da izguba človeškega kapitala v
turizmu ne bi bila še večja, so se turistični ponudniki v času ponovnega
zagona turizma sredi leta 2021 srečevali s problemi pomanjkanja delovne
sile, ki je predhodno v velikem obsegu zapustila turizem in se zaposlila
drugod ter se ne želi več vrniti na delo v turistično dejavnost. Mnogi tu-
ristični delavci so si poiskali delo v trgovini na drobno, klicnih centrih,
podjetjih, ki se ukvarjajo z dostavo, in drugih dejavnostih, kjer so bolje
plačani in imajo predvidljivejši delovni čas, nekateri pa so se zaposlili v
dejavnostih, kjer lahko delo opravljajo od doma oziroma na daljavo (Fins,
b. l.). Cahyadi in Newsome (2021) na primeru Indonezije ugotavljata, da
so si turistični delavci poiskali delo v kmetijstvu. Med drugimi razlogi za
primanjkljaj delovne sile v turizmu se omenja tudi finančno podporo dr-
žav, namenjeno posameznikom v času epidemije. Pomanjkanje delovne
sile predstavlja v letu 2021 ob ponovni rasti turističnega povpraševanja
osrednji problem obratovanja številnih turističnih ponudnikov.
Pri izgubi zaposlenih je kritična izguba njihovega znanja, ki ni bilo za-
pisano v postopkih dela, ampak je bilo vezano na posameznike. Takšna
znanje in izkušnje so ponudniki izgubili skupaj z zaposlenimi; potrebno
bo daljše obdobje za vzpostavitev na novo pridobljenega znanja novih de-
lavcev. Hkrati bo treba z novimi vzvodi zagotoviti višjo raven ohranjanja
zaposlenih, ki je v turizmu že tradicionalno nizka.
Tudi krajša odsotnost z dela in delo s skrajšanim delovnim časom sta
negativno vplivala na človeški kapital turističnih ponudnikov, predvsem
na izobraževanje zaposlenih in pridobivanje kompetenc. Epidemija se je
tako odražala v zmanjšanem obsegu formalnega izobraževanja v obliki
različnih certificiranih izobraževanj in neformalnega izobraževanja s pri-
dobivanjem kompetenc v obliki delavnic, notranjih izobraževanj, učenja
od sodelavcev in učenja med samim delom (o e c d, 2021a). Turistični
ponudniki bodo morali zamujeno vlaganje v zaposlene, izobraževanja,
usposabljanja, neformalne oblike učenja nadoknaditi s pridobivanjem
praktičnih kompetenc med delom in učenjem med sodelavci. Usposablja-
nje obstoječega in novega kadra v turizmu se mora usmeriti tudi v nad-
gradnjo ter aktualizacijo znanj o digitalnih rešitvah in zdravstvenih iz-
zivih. To odpira dodatno vprašanje in zastavlja nove izzive za turistične
20
