Page 28 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 28
Helena Nemec Rudež
pojavile pritožbe gostov zaradi slabo opravljenih storitev, ki se jih lahko
pripiše pomanjkanju delovne sile.
Težave, ki izvirajo iz vpliva posledic epidemije na delovno silo in vpli-
vajo na oblikovanje turističnega proizvoda, lahko strnemo v šest skupin.
Prvič, ob izbruhu epidemije so bile težave v turizmu povezane s presež-
kom delovne sile zaradi nepredvidenega zmanjšanja povpraševanja in
vladnih ukrepov za zaprtje dejavnosti ter so se delno ublažile s finanč-
nimi pomočmi vlad. Drugič, turizem je v času epidemije postal še manj
privlačen zaposlovalec kot poprej; delovna sila je ob izbruhu epidemije
množično zapuščala delo v njem zaradi nestabilnosti zaposlitve, izpada
dohodka in drugih razlogov ter se zaposlila v dejavnostih, manj odvi-
snih od epidemije, ali dejavnostih, ki so zaradi epidemije celo izboljšale
svoje poslovanje. Tretjič, izgubljanje kompetenc in spretnosti zaradi od-
hoda zaposlenih ter najemanje manj izkušenih delavcev je težava, ki jo
je na kratek rok težko odpraviti; pri tem gre tudi za zmanjšanje obsega
znanja in spretnosti delavcev, ki so imeli med epidemijo zaradi različnih
omejitev manj možnosti za usposabljanje. Beg zaposlenih z izkušnjami
je pomemben izziv, saj je treba te delavce nadomestiti z novimi. Četr-
tič, primanjkljaj delovne sile v času nenadnega in hitrega povpraševanja
sredi leta 2021 predstavlja izziv v razvitih državah. Delavci se zaposlujejo
v drugih dejavnostih, kjer so plačila za delo višja in pogoji za delo boljši.
Te dejavnosti po epidemiji prav tako okrevajo in imajo velike potrebe
po dodatni delovni sili. Medtem ko se turistično povpraševanje hitro po-
veča, zahteva zaposlovanje v turizmu več časa. Turistični ponudniki mo-
rajo proaktivno sporočati in o svojih potrebah komunicirati na trgu dela,
prisluhniti potrebam potencialnih delavcev in jih ustrezno motivirati –
ne samo skozi plačilo, ki obstaja težava v razvitih državah, ampak tudi z
zagotavljanjem izobraževanja in usposabljanja ter skozi ustvarjanje ustre-
znega vzdušja in kulture dela. Petič, težava premajhnega števila delavcev v
turizmu se lahko rešuje s skrajšanjem obratovalnega časa restavracij, well-
nessa ali drugih ponudnikov, z zmanjšanjem obsega storitev (npr. v ho-
telu) ali drugačno časovno razporeditvijo storitev (npr. čiščenje hotelske
sobe v kasnejših urah dneva), vendar to lahko vodi v zniževanje zadovolj-
stva gostov, predvsem pri turističnih ponudnikih višjega cenovnega ra-
zreda. Zato je treba turistični proizvod ustrezno repozicionirati, kar vodi
v številne nove izzive. Šestič, v navezavi z usposabljanjem in novozapo-
sleno delovno silo je nastala potreba po hitrem uvajanju digitalnih rešitev
turističnih ponudnikov, ki so bile prej manj prisotne. Temu se nekateri
ponudniki lahko prilagajajo hitreje. Kljub temu da so običajno majhna
28
pojavile pritožbe gostov zaradi slabo opravljenih storitev, ki se jih lahko
pripiše pomanjkanju delovne sile.
Težave, ki izvirajo iz vpliva posledic epidemije na delovno silo in vpli-
vajo na oblikovanje turističnega proizvoda, lahko strnemo v šest skupin.
Prvič, ob izbruhu epidemije so bile težave v turizmu povezane s presež-
kom delovne sile zaradi nepredvidenega zmanjšanja povpraševanja in
vladnih ukrepov za zaprtje dejavnosti ter so se delno ublažile s finanč-
nimi pomočmi vlad. Drugič, turizem je v času epidemije postal še manj
privlačen zaposlovalec kot poprej; delovna sila je ob izbruhu epidemije
množično zapuščala delo v njem zaradi nestabilnosti zaposlitve, izpada
dohodka in drugih razlogov ter se zaposlila v dejavnostih, manj odvi-
snih od epidemije, ali dejavnostih, ki so zaradi epidemije celo izboljšale
svoje poslovanje. Tretjič, izgubljanje kompetenc in spretnosti zaradi od-
hoda zaposlenih ter najemanje manj izkušenih delavcev je težava, ki jo
je na kratek rok težko odpraviti; pri tem gre tudi za zmanjšanje obsega
znanja in spretnosti delavcev, ki so imeli med epidemijo zaradi različnih
omejitev manj možnosti za usposabljanje. Beg zaposlenih z izkušnjami
je pomemben izziv, saj je treba te delavce nadomestiti z novimi. Četr-
tič, primanjkljaj delovne sile v času nenadnega in hitrega povpraševanja
sredi leta 2021 predstavlja izziv v razvitih državah. Delavci se zaposlujejo
v drugih dejavnostih, kjer so plačila za delo višja in pogoji za delo boljši.
Te dejavnosti po epidemiji prav tako okrevajo in imajo velike potrebe
po dodatni delovni sili. Medtem ko se turistično povpraševanje hitro po-
veča, zahteva zaposlovanje v turizmu več časa. Turistični ponudniki mo-
rajo proaktivno sporočati in o svojih potrebah komunicirati na trgu dela,
prisluhniti potrebam potencialnih delavcev in jih ustrezno motivirati –
ne samo skozi plačilo, ki obstaja težava v razvitih državah, ampak tudi z
zagotavljanjem izobraževanja in usposabljanja ter skozi ustvarjanje ustre-
znega vzdušja in kulture dela. Petič, težava premajhnega števila delavcev v
turizmu se lahko rešuje s skrajšanjem obratovalnega časa restavracij, well-
nessa ali drugih ponudnikov, z zmanjšanjem obsega storitev (npr. v ho-
telu) ali drugačno časovno razporeditvijo storitev (npr. čiščenje hotelske
sobe v kasnejših urah dneva), vendar to lahko vodi v zniževanje zadovolj-
stva gostov, predvsem pri turističnih ponudnikih višjega cenovnega ra-
zreda. Zato je treba turistični proizvod ustrezno repozicionirati, kar vodi
v številne nove izzive. Šestič, v navezavi z usposabljanjem in novozapo-
sleno delovno silo je nastala potreba po hitrem uvajanju digitalnih rešitev
turističnih ponudnikov, ki so bile prej manj prisotne. Temu se nekateri
ponudniki lahko prilagajajo hitreje. Kljub temu da so običajno majhna
28
