Page 25 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 25
Izzivi delovne sile v turizmu v novi realnosti
• širjenje pozitivnih zgodb in pričevanj o delu v turizmu, pri čemer se
lahko uporablja tako klasične kot najnovejše spletne kanale.
Omenjene strategije so tudi danes v času okrevanja in pomanjkanja
delovne sile pomembne in jih je potrebno še nadalje razvijati ter nadgra-
jevati. Za dokončno okrevanje turizma je treba doseči zaupanje potro-
šnikov (Assaf in Scuderi, 2020; Sharma idr., 2021), to pa zahteva vlaganje
naporov v zaposlene, njihova znanja, spretnosti, izkušnje, motivacijo za
delo in kreativnost pri delu. Ob tem je treba usmeriti moči v protokole in
postopke dela za zaščito ne le turistov, ampak tudi zaposlenih v turizmu,
poudarjajo Združeni narodi (United Nations, 2020), pri čemer so turi-
stičnim ponudnikom v pomoč različne smernice in usmeritve, h katerim
je treba pristopiti sistematično.
Kratkoročno in parcialno se težave pomanjkanja delavcev v turizmu
lahko rešujejo tudi z aktiviranjem upokojenih delavcev, s študentskim de-
lom ali z zunanjimi izvajalci storitev (angl. outsourcing), kar pa ne rešuje
osrčja problema pomanjkanja zaposlenih in potreb po razvoju dolgoroč-
nega človeškega kapitala turističnih ponudnikov.
Delo v turizmu mora postati fleksibilnejše, zaposleni pa usposobljeni
za prehajanje med različnimi deli in oddelki ter za opravljanje različnih
del (World Travel & Tourism Council, 2020). Na ta način postanejo tu-
ristični ponudniki odpornejši na spremembe in manj odvisni od odhoda
posameznih zaposlenih. De la Mora Velasco idr. (2021) izpostavljajo sis-
tem delitve zaposlenih (angl. employee sharing model), ki bi omogočal
boljše spoznavanje različnih del; s tem bi postale kariere zaposlenih fle-
ksibilnejše, možnosti za profesionalen razvoj pa boljše. To obliko delitve
zaposlenih lahko gledamo tudi v luči nadgradnje zunanjega izvajanja sto-
ritev. Martinsova idr. (2021) epidemijo vidijo kot priložnost za preobliko-
vanje turistične dejavnosti in razvoj delovne sile, ki bo fleksibilnejša in bo
imela različne spretnosti, uporabne v različnih dejavnostih, s čimer bi bil
omogočen lažji prehod med zaposlitvami v storitvenih dejavnostih, še ve-
dno pa bi bile pomembne spretnosti, specifične za posamezno dejavnost.
Težave, s katerimi se sooča turizem, narekujejo nove poslovne modele,
ki vključujejo digitalne rešitve v smeri zagotavljanja boljše zdravstvene
varnosti in reševanja pomanjkanja delovne sile. Pri komuniciranju z za-
poslenimi nastajajo novi kanali komuniciranja v smeri digitalnega komu-
niciranja z odjemalci v turizmu, ki vključujejo tudi različne aplikacije in
družbena omrežja. Digitalna pismenost zaposlenih v turizmu mora biti
prilagojena delu, ki ga slednji opravljajo; različni poklici namreč zahte-
25
• širjenje pozitivnih zgodb in pričevanj o delu v turizmu, pri čemer se
lahko uporablja tako klasične kot najnovejše spletne kanale.
Omenjene strategije so tudi danes v času okrevanja in pomanjkanja
delovne sile pomembne in jih je potrebno še nadalje razvijati ter nadgra-
jevati. Za dokončno okrevanje turizma je treba doseči zaupanje potro-
šnikov (Assaf in Scuderi, 2020; Sharma idr., 2021), to pa zahteva vlaganje
naporov v zaposlene, njihova znanja, spretnosti, izkušnje, motivacijo za
delo in kreativnost pri delu. Ob tem je treba usmeriti moči v protokole in
postopke dela za zaščito ne le turistov, ampak tudi zaposlenih v turizmu,
poudarjajo Združeni narodi (United Nations, 2020), pri čemer so turi-
stičnim ponudnikom v pomoč različne smernice in usmeritve, h katerim
je treba pristopiti sistematično.
Kratkoročno in parcialno se težave pomanjkanja delavcev v turizmu
lahko rešujejo tudi z aktiviranjem upokojenih delavcev, s študentskim de-
lom ali z zunanjimi izvajalci storitev (angl. outsourcing), kar pa ne rešuje
osrčja problema pomanjkanja zaposlenih in potreb po razvoju dolgoroč-
nega človeškega kapitala turističnih ponudnikov.
Delo v turizmu mora postati fleksibilnejše, zaposleni pa usposobljeni
za prehajanje med različnimi deli in oddelki ter za opravljanje različnih
del (World Travel & Tourism Council, 2020). Na ta način postanejo tu-
ristični ponudniki odpornejši na spremembe in manj odvisni od odhoda
posameznih zaposlenih. De la Mora Velasco idr. (2021) izpostavljajo sis-
tem delitve zaposlenih (angl. employee sharing model), ki bi omogočal
boljše spoznavanje različnih del; s tem bi postale kariere zaposlenih fle-
ksibilnejše, možnosti za profesionalen razvoj pa boljše. To obliko delitve
zaposlenih lahko gledamo tudi v luči nadgradnje zunanjega izvajanja sto-
ritev. Martinsova idr. (2021) epidemijo vidijo kot priložnost za preobliko-
vanje turistične dejavnosti in razvoj delovne sile, ki bo fleksibilnejša in bo
imela različne spretnosti, uporabne v različnih dejavnostih, s čimer bi bil
omogočen lažji prehod med zaposlitvami v storitvenih dejavnostih, še ve-
dno pa bi bile pomembne spretnosti, specifične za posamezno dejavnost.
Težave, s katerimi se sooča turizem, narekujejo nove poslovne modele,
ki vključujejo digitalne rešitve v smeri zagotavljanja boljše zdravstvene
varnosti in reševanja pomanjkanja delovne sile. Pri komuniciranju z za-
poslenimi nastajajo novi kanali komuniciranja v smeri digitalnega komu-
niciranja z odjemalci v turizmu, ki vključujejo tudi različne aplikacije in
družbena omrežja. Digitalna pismenost zaposlenih v turizmu mora biti
prilagojena delu, ki ga slednji opravljajo; različni poklici namreč zahte-
25
